Tvegajte manj, da bi lahko tvegali več

Slovenci še vedno prisegamo na banke, vse bolj pa smo naklonjeni tudi kapitalskim trgom, kjer nam visoko tveganje žal ne pomeni težav. V lovu na visoke dobičke smo pogosto pripravljeni iti predaleč.

Zadnja finančna kriza ni zamajala le trgov, ampak tudi zaupanje vlagateljev v stabilnost finančnih in donosnost kapitalskih trgov. Trgi so po silovitem padcu, ki se je začel leta 2008, od marca leta 2009 postregli z enim najdonosnejših obdobij v zgodovini kapitalskih trgov, a je zaupanje ljudi še vedno skrhano. Vprašanje je, zakaj so bile razlike v izgubah v različnih delih sveta tako različne. Ključni vzrok je, da ljudje po svetu različno dojemajo tveganje naložb in se temu primerno odločajo za »stave« na kapitalskih trgih.

Slovenska toleranca za naložbena tveganja

Slovenci imamo pogosto velik del privarčevanih sredstev v bančnih depozitih. S tega vidika smo zelo konservativen narod, podobni Nemcem. Po drugi strani pa prevelik del sredstev, ki ga namenimo naložbam, investiramo v previsoko tvegane naložbe. V letih po krizi so se posledice teh nesorazmerij pokazale v stanju slovenskega gospodarstva in domačih gospodinjstev. Slovenski vlagatelji so med krizo s previsoko tveganimi naložbami izgubili neprimerno več kot vlagatelji na razvitejših zahodnih trgih. Takšno stanje jasno kaže, da bo za boljše življenje nujno treba spremeniti varčevalne in naložbene navade. Posledice nesorazmerij so namreč veliko večje, kot si večina ljudi lahko zamisli.

Z banke previdno 
na kapitalske trge

Če se strinjamo z definicijo varčevalne kulture, po kateri gre za prisotno miselno naravnanost populacije k varčevanju kot nizko tveganemu ohranjanju vrednosti denarja predvsem na bančnih depozitih, lahko rečemo, da imamo Slovenci zelo razvito varčevalno kulturo. Problem je potreba po sozvočju varčevalne in naložbene kulture, saj morata biti obe usklajeni v ustreznih razmerjih. Povprečni Slovenec bi moral del prihrankov prenesti z bančnega računa na kapitalske trge, a le ob predpostavki, da pri tem poskrbi za uravnoteženo in razpršeno sestavo naložbenega portfelja, ki pa ne presega njegove zmožnosti sprejemanja tveganja. Zelo pogosto se dogaja, da se vlagatelji pri uresničevanju visokih donosov izpostavijo previsokemu tveganju posameznih naložb. To pod psihičnim pritiskom trga pogosto vodi v prehitre in neracionalne prodaje, ko vrednosti padajo, in po drugi strani v ponovno kupovanje, ko se vrednosti gibljejo že veliko više. Vlagatelji tako pogosto prehitro prodajajo po nizkih cenah in prepozno kupujejo po višjih cenah. Seveda gre za povsem zdravorazumski nasvet, ki se na papirju zdi samoumeven. Povsem drugače je v praksi, ko se vlagateljem zdi, da izgubljajo nadzor in denar. Denar pa v resnici izgubijo šele takrat, ko naložbo prodajo. V primeru padanja tečajev tako vlagatelj, ki ohrani mirno kri, prihrani denar.

»Zakaj ne bi sosedov paradni konj vlekel tudi naše kočije?«

Slovenske vlagatelje je nazadnje zaznamovala naložbena zgodba balkanskih trgov, ki pa ni imela srečnega konca. Če bi vlagatelji upoštevali pravila, da takšnim obrobnim trgom pri investiranju ne namenijo večine vloženih sredstev, bi bile njihove izgube ob prodaji neprimerno nižje. Nekateri, in ni jih bilo tako malo, so v to zgodbo tako verjeli, da so najemali bančna posojila ali pa posojila z večkratnim vzvodom in pri tem zastavljali lastno premoženje. To so bili časi naivnosti in pretiranega pohlepa po lahko zasluženem denarju, sosed pa je bil takrat najkredibilnejši vir naložbenih nasvetov. Pozneje se je izkazalo, da ima nepoznavanje ali neupoštevanje osnovnih naložbenih pravil lahko resne in dolgoročne posledice, na katere vlagatelji v želji po visokih dobičkih pogosto pozabijo. Nasveti v medijih, ki vas opozarjajo, da se pred sprejemanjem naložbenih odločitev posvetujte z naložbenim svetovalcem, niso izključno PR-ovski, ampak jih razumite kot dobronamerni nasvet. V večini primerov so takšni nasveti brezplačni, lahko pa vam privarčujejo veliko denarja in veliko (ne)prespanih noči. V zvezi z balkanskimi zgodbami je nerazumno, da se v sedanjih časih trge na Balkanu oziroma v jugovzhodni Evropi, ki veljajo za eno dolgoročno najperspektivnejših regij, slovenski vlagatelji na daleč izogibajo. 

Kako torej začeti varčevati? 

• Postavite si jasne in dosegljive cilje. 
• Izogibajte se previsokemu tveganju. 
• Razpršite svoje naložbe. 
• Spremljajte svoje naložbe, a se psihološko distancirajte od njih. 
• Poiščite naložbenega svetovalca, ki mu zaupate. 
• Vlagajte dolgoročno in izkoriščajte zakonske možnosti in možne davčne ugodnosti.