Turška lira pada. Do kod bo segla verižna reakcija?

Spomnimo: Začelo se je s sodnim pregonom 50-letnega ameriškega pastorja Andrewa Brunsona iz Severne Karoline, ki so ga turške oblasti obtožile terorizma. Po njihovem prepričanju naj bi vohunil za gibanje klerika Fethullaha Gülena, ki živi v ZDA in naj bi bil – takšno je uradno stališče Turčije - odgovoren za organizacijo poskusa državnega udara leta 2016.

Pastorju, ki je sicer od nedavnega zaradi zdravstvenih težav v hišnem priporu, grozi, v kolikor ga bodo v Turčiji spoznali za krivega, do 35 let zapora. Združene države Amerike so na turški sodni pregon odgovorile z uvedbo sankcij proti turškima ministroma za pravosodje in notranje zadeve in jima zamrznile premoženja v ZDA ter prepovedale vse transakcije Američanov z njima. Zanimivo je, da se je na ameriško potezo odzval v začetku tega tedna turški predsednik Recep Tayip Erdogan in ZDA vrnil žogico diplomatskih sankcij z povsem enako vsebino. Napovedal je zamrznitev premoženje ameriškima ministroma za pravosodje in notranje zadeve in v javnem pismu ZDA zapisal, da si želihitro razreševanje diplomatskega zapleta češ, da upa, da se bodo ZDA čim prej vrnile k zdravi pameti. 

Če je še nedolgo tega celotna diplomatska igra kazala le simbolične obrise, pa današnji pogled na borzno dinamiko razkriva, da se je diplomatski spor prelil v resno financno krizo. Ob dodatnem padcu tecaja lire se bo močno zamajal turški bančni sektor, to pa lahko do temeljev pretrese celo tursko gospodarstvo. To je doslej veljalo za evrooskega tigra z visokimi stopnjami rasti BDP, zdaj pa stoji na robu gospodarske krize. Verjetno ni dvoma da bo v pomoč ze v naslednjih dneh morala priskočiti ali Kitajska ali Rusija. Morda pa celo obe.