Turčija za pogumnejše

Država se spopada z veliko težavami, povezanimi z notranjo politiko, monetarno politiko ter begunsko problematiko. Pa vendar, če pogledamo bolj od blizu, so vrednotenja na turškem trgu ugodna, tako da je smiselno razmisliti, vsaj za mesečne varčevalce, tudi o izpostavitvi turškemu trgu.

Čeprav je turški borzni indeks blizu najvišjim ravnem, so vlagatelji zaradi padca turške lire še vedno večinoma v rdečem. Če pogledamo vzajemne sklade, ki sredstva vlagateljev investirajo izključno v delnice turških podjetij, so v zadnjem letu ostali na približno izhodiščni vrednosti. Vendar statistika ne kaže prave slike, saj nihanje od najnižje do najvišje vrednosti v vmesnem času dosega nekaj deset odstotkov.

Za tiste z malce več poguma je Turčija že primerna, ne bi pa še pretiraval z deležem.

Za mnenje o turškem trgu smo povprašali tudi slovenske analitike, saj številni vzajemni skladi delež sredstev vlagateljev investirajo tudi v turške delnice.

Peter Jenčič, vodja delniških naložb v družbi Alta Skladi: »Turški delniški indeks BIST-100 se v lokalni valuti bliža rekordnim vrednostim, vendar je zaradi dramatičnega upada lokalne valute vrednost v evrih prej bliže najnižjim ravnem v zadnjem desetletju. Tudi vrednotenja so zelo nizka, še posebej če analiziramo vrednotenje turških bank. Turčiji je letos tudi druga bonitetna agencija znižala bonitetno oceno (Fitch na BB+, pred tem že Moody's na Ba1).

Razlogi za slabše napovedi:

• notranjepolitični: predvsem verjetnost, da bo predsednik Erdoğan v kratkem sklical referendum o predsedniškem sistemu, ki bi še utrdil moč vladanja predsednika. Alternativno se omenjajo možnosti, da bi se Turki še enkrat podali na predčasne parlamentarne volitve, kar bi bilo oportuno dejanje vladajoče stranke, saj trenutne razmere v Turčiji kažejo, da bi zgolj dve stranki presegli desetodstotni parlamentarni prag, to pa bi pomenilo tudi relativno več glasov za »Erdoğanovo« stranko AKP;

• zunanjepolitični: predvsem bližina konflikta v Siriji in ravnanje z begunci;

• gospodarsko-monetarni: zmanjšana kredibilnost centralne banke, saj predsednik Erdoğan pritiska nanjo, naj zniža obrestne mere, čeprav razmere v državi niso primerne za vodenje ekspanzivne denarne politike.

Turčija zaradi primanjkljaja tekočega računa plačilne bilance (tradicionalno več kot tri odstotke BDP, zadnji podatek znaša –3,8 odstotka) in upada vrednosti lire uvaža inflacijo, s čimer se zmanjšuje tudi kupna moč lokalnega prebivalstva. Ni odveč izpostaviti, da je Turčija zaradi stalnih potreb po zunanjem financiranju in majhnega deleža deviznih rezerv precej ranljiva za morebitne zunanje šoke ter tudi v predvidljivem okolju zviševanja obrestnih mer v ZDA.

AFP

Vendar pa je ob vseh teh tveganjih treba omeniti, da so vlagatelji od konca januarja, ko je Fitch znižal bonitetno oceno Turčije, v evrih zaslužili več kot 11 odstotkov. Turška lira se je v tem obdobju proti evru okrepila za približno sedem odstotkov, ker ostaja močno podcenjena (vendar po mojem mnenju pomeni tudi glavno tveganje), pa ponuja vlagateljem ob obratu sentimenta še naprej povsem razumno razmerje med tveganjem in pričakovanim donosom.«

Anja Cajner, NLB Skladi: »Vrednotenja turških delnic so v nasprotju s prejšnjimi leti postala ugodna in že manjše zmanjšanje pesimizma bi lahko precej dvignilo njihove tečaje, vendar menimo, da je tak scenarij za zdaj manj verjeten. Vladajoča stranka AKP je na oblasti vse od leta 2002 in svojega položaja noče izgubiti. Tako ni čudno, da so se Turki izogibali težkim reformam, poleg tega so si dovolili hitro rast plač od leta 2008, kar pa se zdaj kaže v stagnirajoči produktivnosti. Glede na to, da sta se pri Turčiji kot pomembni prednosti vedno omenjali mlada in poceni delovna sila, je izgubljanje konkurenčnosti precejšnja težava za prihodnjo rast turškega gospodarstva. Pod vodstvom predsednika Erdoğana tudi v bližnji prihodnosti težko pričakujemo zasuk pri reformah. Dodatno ne gre izključiti novih konfliktov na Bližnjem vzhodu, v katerih bi verjetno pomembno vlogo odigrala tudi Turčija, čeprav so se vsaj v zadnjem mesecu razmere malo umirile. Vsa tveganja in zavračanje reform prevladajo nad učinkom ugodnejših vrednotenj delnic, zato smo nekoliko nenaklonjeni naložbam v Turčijo.«

Turški borzni indeks je blizu najvišjim ravnem.

Aleš Lokar in Luka Flere, KD Skladi: »Do turških naložb ostajamo previdni. Res je, da so se vrednotenja močno znižala, in lahko rečemo, da so atraktivna, a na drugi strani ostaja veliko negotovosti, povezane predvsem s politično sliko po ponesrečenem poskusu državnega udara lani poleti. Temu je sledilo obdobje politične negotovosti, država pa je izgubila bonitetno oceno investicijskega razreda, kar bo negativno vplivalo na strošek zadolževanja za turška podjetja. Glavno vprašanje prihodnjih mesecev tako ostaja politična slika v državi in kakšen bo vpliv na gospodarstvo. S tega vidika je najpomembnejši dogodek za aprila razpisan referendum o spremembi ustave. Če bo ta potrjena, bo Turčija uvedla predsedniški sistem, česar pa investitorji verjetno ne bodo sprejeli z navdušenjem.«

David Vegelj, Vzajemci Skupina: »Podobno kot Rusija je tudi Turčija ugodno ovrednotena, lira se umirja in napetosti med Erdoğanom in EU se zmanjšujejo. Če bo turška centralna banka imela pogum za dvig obrestnih mer in ne bo popustila pritisku predsednika, potem bi moral njihov podcenjeni finančni sektor pridobiti. Če se prebudi še turizem, imamo veliko dejavnikov usmerjenih v isto smer. Za tiste z malce več poguma je Turčija že primerna, ne bi pa še pretiraval z deležem.«