Tudi Lyoness med Rajskimi dokumenti

Spletno mesto Lyoness.com vas popelje v svet obljub o številnih nakupovalnih ugodnostih, ki se danes imenuje Cashback World ali – v bolj domačem prevodu – svet povrnjenega denarja. Po lastnih navedbah Lyoness deluje v 43 državah povsod po svetu in ima osem milijonov kupcev. Tem so poleg popustov, ki jih dobijo pri nakupih, in nakupovalnih točk namenjeni tudi prijateljski bonusi, to so koristi od pritegnitve novih članov.

Tudi zato se Lyoness zlasti v Avstriji, od koder izhaja, pa tudi drugod otepa obtožb, da je nelegalna piramidna shema. Prav tako je bila v težavah ali preiskavi v najmanj šestih evropskih državah. Avstralska komisija za zaščito potrošnikov je začela sodne postopke zoper Lyoness zaradi izvajanja piramidne sheme, toda nazadnje jo je sodišče opralo očitkov. Postopki, ki jih praviloma začnejo njihovi člani, na Norveškem in v Avstriji še potekajo.

Kot zapisano zgoraj, je švicarsko višje sodišče kantona Zug februarja letos Lyonessov sistem označilo za nepravično piramidno shemo. Šlo je za pritožbo Lyonessa nad razsodbo prvostopenjskega sodišča v zadevi, ki jo je pred sodiščem začel eden od Lyonessovih članov. V tej presoji je švicarsko sodišče zapisalo, da so Lyonessova »nakupovalna skupnost, Lyconetov distribucijski sistem in status premium člana tako povezani, da je treba celotni sistem označiti za nepravičnega«.

Na vprašanje Dela o tem so v Lyonessu odgovorili, da so prepričani, da gre za sporno uporabo zakona o nepravični konkurenci. Pojasnili so, da so leta 2012 opravili izdatno notranje prestrukturiranje, s katerim so jasneje začrtali meje med nakupovalno skupnostjo in mrežnim marketingom. Oba delujeta pregledno in skladno z zakonodajo, pravijo. Primeri, ki so še odprti v Avstriji, pa se nanašajo na pogoje sodelovanja, ki so jih odpravili leta 2014.

Toda preiskovanje ne samo rajskih, ampak tudi panamskih dokumentov je na dan privedlo še neobjavljene informacije o nekoliko nenavadnem poslovanju Lyonessovih družb in družb, povezanih z nekaterimi njihovimi direktorji. Med temi sta Slovenca – Marko Sedovnik, prvi direktor Lyonessa Slovenija, ki danes sedi v upravah najmanj štirih Lyonessovih švicarskih podjetij, in Boris Lesjak, današnji direktor Lyonessa Slovenija.

V podatkih malteškega registra smo zasledili, da imata Sedovnik in Lesjak zdaj v lasti po najmanj dve podjetji. Oba skupaj sta družbenika B&L Holdinga, ki ima skupaj z Lesjakom v lasti še podjetje B&L. Sedovnik je poleg tega eden od dveh družbenikov v podjetju Mylvane Holding, ki je družbenik v družbi Mylvane, skupaj s Slovakinjo Moniko Murarovo, nekdanjo vzgojiteljico, ki je izvršna direktorica v najmanj dveh švicarskih Lyonessovih podjetjih.

Od vseh navedenih je le B&L Holding v letih 2014 in 2016 objavil letno finančno poročilo, a v zadnjem piše, da si je direktor pridržal pravico, da ne objavi poročila o prihodkih družbe, kot to določa področni zakon. Drugo poročilo pa kaže bolj uborne prihodke v višini 50.000 evrov. Tako ni jasno, čemu natančno služijo ta podjetja. Vendar tamkajšnja davčna zakonodaja omogoča neobdavčeno izplačevanje dividend iz holdingov.

Sedovniku in Lesjaku smo poslali vprašanja o njunih družbah. Med drugim smo vprašali, ali sta lastništvo prijavila slovenski finančni upravi, a nanje nista odgovorila.

Zanimalo nas je še, v kakšnem poslovnem odnosu so z Lyonessom. Tam so pojasnili, da je načeloma mogoče, da imajo »nekateri Lyconetovi tržniki« registrirano podjetje na Malti in da gre torej za povsem legalna plačila tem družbam, v katerih Lyoness »ni znatno udeležen«. Pojasnili smo, da imajo ta podjetja direktorji in člani vodstva Lyonessovih družb, celo ustanovitelj Huber Freidl, in vprašali, ali to pomeni, da tja prejemajo plačila za trženjske dejavnosti. Prejeli smo kratko predavanje o dejstvih skupnega evropskega gospodarskega območja in pojasnilo, da zaradi varstva podatkov ne morejo dati informacij: »Predvidevamo, da posamezna podjetja spoštujejo področne zakone.«

Več na Delo.si