Trump ni sesul finančnih trgov

Svetovnim delniškim indeksom se je napovedoval padec za več kot deset odstotkov, na drugi strani so analitiki ceno zlata videli tudi pri 1500 ameriških dolarjih za unčo, kar bi pomenilo 15-odstotno rast glede na takratno ceno.

Ko je postajalo jasno, da bo Trump postal 45. predsednik ZDA, so se finančni trgi v skladu z napovedmi najprej odzvali panično – z več kot petodstotnim padcem vseh večjih globalnih delniških indeksov oziroma terminskih pogodb nanje, s skoraj petodstotno rastjo cene zlata in slabljenjem ameriškega dolarja proti evru ter drugim svetovnim valutam. Toda vse skupaj ni trajalo dolgo. Na koncu trgovalnega dne se je marsikateri vlagatelj (predvsem pa analitik) čudil, kako je mogoče, da se je skozi dan vrednost delnicam v povprečju povečala – dolar je bil na koncu dneva močnejši kot dan pred tem – cena zlata pa je v dnevni primerjavi celo zdrsnila. Kako je mogoče, da so analitiki tako slabo predvideli odziv finančnih trgov na izvolitev Trumpa?

Shutterstock

Za to ima precejšnjo zaslugo kar Trump sam. V svojem prvem, zmagoslavnem govoru v dopoldanskih urah po slovenskem času je ubral zanj precej nenavaden, spravljiv ton, ko je državljane, tudi tiste, ki so bili proti njemu, pozval k sodelovanju in obljubil, da bo predsednik vseh državljanov ZDA. Zatem je poudaril povečanje vlaganj v infrastrukturo in ustvarjanje novih delovnih mest. S kratkim nagovorom in, kot kaže, skrbno izbranimi besedami mu je uspelo prepričati vlagatelje, da lahko v primerjavi s predvolilno kampanjo zavzame tudi precej bolj predsedniško držo. Ali kot je dejal Justin Wolfers, profesor ekonomije na Univerzi v Michiganu: »Pred volitvami so bili trgi pozorni samo na Trumpovo osebnost, takoj po volitvah pa pozornost usmerjajo na Trumpov program.« In dodal: »Vseeno je, če imamo klovna v Beli hiši, pomembno je, da je on tisti klovn, ki bo znižal davke!«

Trump je tisti klovn, 
ki bo znižal davke.

Pri tem velja opozoriti na še dva dejavnika, ki sta verjetno prav tako preprečila sesutje finančnih trgov. Prvi je tako imenovani razplet brexit, kjer smo bili kljub presenetljivemu rezultatu referenduma o izstopu Velike Britanije iz EU najprej priča kratkotrajnemu sesutju trgov, nato je sledil popravek na prejšnje vrednosti, pri čemer so se marsikateri vlagatelji, ki so sicer pravilno napovedali rezultat referenduma, močno opekli. Takšni vlagatelji so tokrat dopustili tudi možnost zgolj kratkoročnega sesutja trgov in želeli biti pred drugimi v primeru okrevanja, to pa je le še dodatno pospešilo obrat na trgih. Ne povsem nepomemben je tudi tretji dejavnik oziroma dejstvo, da so republikanci poleg predsednika dobili večino še v senatu in predstavniškem delu ameriškega kongresa, kar naj bi precej olajšalo izvajanje Trumpovega političnega programa.

Analitiki so se pri napovedovanju odziva finančnih trgov na zmago Trumpa očitno preveč zanašali le na Trumpovo osebnost in se premalo poistovetili z načinom kratkoročnega razmišljanja vlagateljev. Ker ti morda res preveč pričakujejo od fiskalnih spodbud, prav tako pa ne smemo prezreti, da bo Trump kljub popolni zmagi republikancev pri izvajanju svojega programa lahko doživel nasprotovanje nekaterih tradicionalnih republikancev, bi lahko Trumpova zmaga finančne trge sesula z zamikom. To pa bo pokazal šele čas. 

Aleš Mataj, upravljavec premoženja, Zavarovalnica Triglav