Trgovinske vojne nas ne skrbijo!

To je takoj vneslo nervozo na kapitalske trge, saj bi morebitna trgovinska vojna ohromila svetovno gospodarstvo.

Smo res lahko presenečeni nad zaostreno trgovinsko politiko?

Ne! Trump je namreč že avgusta 2015 za priznani finančni medij The Economist izjavil: »Kitajska nas ubija.« Hkrati je v svoji predvolilni kampanji napovedoval 45-odstotne carine na uvoz kitajskih proizvodov v vrednosti več kot 500 milijard dolarjev. Za povrh Američani niti niso pretirano naklonjeni prosti trgovini (Slika 1), posebno med Trumpovimi podporniki. Dohodki srednjega ameriškega sloja namreč že nekaj desetletij bolj ali manj stagnirajo, pri čemer so bili z globalizacijo in selitvijo proizvodnje v države s cenejšo delovno silo najbolj na udaru industrijski delavci (tako imenovani modri ovratniki). In ti so bili jeziček na tehtnici pri Trumpovi izvolitvi, saj je njegova predvolilna kampanja temeljila ravno na zaščiti teh delavcev prek bolj protekcionistične trgovinske politike.

Posledice morebitne trgovinske vojne in verjetnost nastanka

S pravo trgovinsko vojno bi bila po mnenju MDS v primeru 20-odstotnih recipročnih carin med državami po petih letih globalna trgovina nižja za dva odstotka kot sicer, svetovni BDP pa za en odstotek. Nižja gospodarska rast sicer pomeni počasnejšo rast dobičkov družb, a sodeč po študiji MDS vpliv 20-odstotnih carinskih stopenj »per se« ne bi imel katastrofalnih posledic za svetovno gospodarstvo in s tem dobičke družb.

Kljub povedanemu medveda na borzah ne pričakujemo, saj bi lahko to vodilo v ohladitev največjega svetovnega gospodarstva, česar si Trump ne želi.

Bi pa takšen scenarij vnesel negotovost na kapitalske trge, saj bi se vlagatelji začeli spraševati o morebitni zaostritvi trgovinske vojne, kar bi po našem osrednjem scenariju znižalo delniške tečaje med 20 in 30 odstotkov.

A Trump je v svojih tvitih o uvedbi carin omenjal recipročnost, ki je eden temeljnih principov delovanja Svetovne trgovinske organizacije. Poleg tega nas zgodovina uči, da grožnje s carinami niso nič nenavadnega. V preteklosti pa je že sama depreciacija dolarja glede na valute ameriških trgovinskih partnerjev pomirila strasti in znižala potrebo po ostrejših protekcionističnih ukrepih. Navsezadnje so aktualne ameriške zahteve do Kitajske veliko bolj blage kot v predvolilni kampanji, pri čemer je v željah ZDA in možnostih Kitajske ugoditi željam ZDA veliko skupnih točk. Posledično ob vsem povedanem ne pričakujemo trgovinske vojne.

Reuters

Najverjetnejši scenarij

Kljub umiritvi geopolitične negotovosti v zadnjih tednih in posledično vnovičnem optimizmu na borzah pričakujemo nadaljevanje povečane nihajnosti in korekcij zaradi zaostrene protekcionistične retorike. Le tako lahko namreč Trump prepriča svoje nasprotnike o resnosti svojih zahtev. Javno se bodo ameriška obtoževanja Kitajske glede nepoštenih praks verjetno nadaljevala, s čimer bo Trump pihal na dušo svoji volilni bazi pred delnimi kongresnimi volitvami. Kljub povedanemu medveda na borzah (več kot 20-odstotne korekcije) ne pričakujemo, saj bi lahko to v skrajnem primeru vodilo v ohladitev največjega svetovnega gospodarstva, česar si Trump ne želi. Ta si namreč zelo rad prilašča zasluge za trenutno zelo dobro kondicijo ameriškega gospodarstva.

Po drugi strani se bodo stran od javnosti nadaljevala pogajanja med Kitajsko in ZDA. Zadnja bo pri svojih zahtevah deloma uspešna, Trump pa bo dogovor hotel prikazati kot zmago. Šele z dogovorom, ki bo prišel po delnih kongresnih volitvah, lahko pričakujemo umiritev napetosti, kar bo znova nudilo veter v hrbet delniškim tečajev.

Marko Bombač, CFA, vodja analiz, NLB Skladi