Trgovina med Veliko Britanijo in Evropo še vedno narašča

Klemen Košir

Trgovanje med Slovenijo in Veliko Britanijo opazno raste. Ali je to zgolj pozitiven znak o medsebojnih odnosih?

Od referenduma o brexitu je preteklo že več kot tisoč dni, pa se zdi, da še vedno nismo nič bližje načinu, kako se bo izstop Velike Britanije iz EU izvedel. Andrew Mitchell, visoki komisar britanske vlade za trgovino z Evropo, je pripotoval v Slovenijo, da pojasni, kaj lahko pričakujejo trgovinski partnerji na obeh straneh po brexitu, a vprašanj je več kot odgovorov. Poudarja pa, da trgovanje med Slovenijo in Veliko Britanijo opazno raste. Toda ali je to nujno zgolj pozitiven znak o medsebojnih odnosih?


Kako vidite izid usodnega referenduma – so mnenja res tako deljena ali pa je velik delež ljudi glasoval za izstop iz EU, ker so bili zavedeni z napačnimi informacijami in obljubami, ki jih nihče ne more izpolniti?

Na to bi pogledal skozi širšo zgodovinsko perspektivo, iz katere lahko sklepamo, da misel o takšni razdeljenosti ni nerazumna. Velika Britanija je bila vedno razdeljena glede svojih odnosov s celinsko Evropo. Našo skupno pot z EU smo z referendumom začeli in z referendumom jo tudi končujemo. In v vsem vmesnem obdobju so bili v Veliki Britaniji vedno prisotni tako močni glasovi, ki so podpirali to sodelovanje, kot tisti, ki so bili proti članstvu v EU, hkrati pa je vedno obstajala velika skupina ljudi, ki je bila pri tem vprašanju neopredeljena. In sam osebno ne verjamem, da se je splošno mnenje skozi leta močno spreminjalo, vsaj ne v celoti – morda so se mnenja nekoliko spremenila v nekaterih skupnostih, a v celoti po mojem mnenju velikega premika ni bilo.


Kako to, da po več kot dveh letih ni videti, da bi bili sploh kaj bližje rešitvi vprašanja, kako točno boste izstopili iz članstva?


»Najprej se moramo dogovoriti o razhodu, šele potem se bomo pogajali o pogojih sodelovanja.«

Treba se je zavedati, da je to verjetno najtežji in najbolj zapleten politični problem, s katerim se srečuje trenutna generacija Britancev. Ob razdeljenosti na 52 proti 48 odstotkom ni mogoče izjemno hitro priti do sprejemljive enoznačne rešitve.
Trenutno smo priča razpravi med zakonodajno in izvršilno vejo oblasti o zapletenih temeljnih vprašanjih našega naroda. Sam to vidim kot izkaz naše moči.
Morda se navzven ne kaže najbolj točna slika tega, kar se v Veliki Britaniji dogaja. Razprava še vedno poteka in se bo končala s konsenzom o tem, kakšno pot želimo ubrati. To je prava demokracija, čeprav priznam, da ko se zgodba odvija vsem na očeh, mnoge bega in jim ne vzbuja zaupanja. A to je demokracija in na koncu bo rešitev določena skupaj s parlamentom in vlado in takrat bomo prav zaradi te naporne poti do rešitve precej močnejši, kot bi bili sicer.


Toda v skoraj treh letih ni videti, da bi bili sploh kaj bližje rešitvi. Vse različice je do zdaj ena od strani zavrnila – ste torej še vedno povsem na začetku? Lahko tej poti do zdaj sploh rečemo napredek?

Pot smo začeli s kopico potencialnih možnosti o tem, kako bo videti naše prihodnje sodelovanje z EU; na mizi so bile prav vse možnosti – od zgolj oddaljene trgovinske partnerice do zelo močne integracije tako pri vprašanju enotnega trga kot carinske unije, kar je možno doseči z različnimi instrumenti. Naloga politike je najti pravo rešitev in če ne gre drugače, se to zgodi z izločanjem možnosti, ki nam ne ustrezajo, dokler ne bodo na mizi ostale le še rešitve, ki bodo primerne. Mislim, da smo na trajektoriji, ki vodi do tega cilja. Morda se jaz in vi ne bi povsem strinjala, kje na tej trajektoriji se trenutno nahajamo, a dejstvo je, da so se nekatere stvari v tem procesu že izkristalizirale; parlament je na primer že sklenil, da izstop brez dogovora ni sprejemljiva možnost, kar je vlada sprejela in si zato izpogajala podaljšanje roka, da najdemo primerno rešitev.
Še pred nekaj meseci bi v naši politični razpravi slišali pogovore o izstopu brez dogovora, zdaj pa se o tej izbiri ne razpravlja več. Drži sicer, da ta možnost še vedno obstaja, da se moramo pripraviti tudi nanjo, a na koncu boste videli, da je parlament skupaj z vlado izločil nesprejemljive izbire, nato pa bomo prišli do konsenza pri eni od preostalih različic izstopa. Vlada še vedno verjame, da je najboljša pot izstop, podoben tistemu, ki je določen v dogovoru, ki je na mizi, skozi pogajanja pa se bomo še približali boljšemu trgovinskemu sodelovanju in sodelovanju na carinskem področju, kar bo pomenilo trgovanje brez carin ter močno sodelovanje pri določanju in priznavanju standardov.


Dejali ste, da izstop brez dogovora skoraj ni več na mizi, toda kaj, če se vendarle zgodi? Bo Velika Britanija na to pripravljena?

Izstop brez dogovora vsekakor ni naš cilj, zdaj z zadnjim podaljšanjem roka do konca oktobra pa smo v položaju, da imamo čas zagotoviti, da ne bomo odšli brez dogovora. Bi bili pripravljeni, če se to vendarle zgodi? Kot vlada seveda moramo nadaljevati s pripravami tudi na ta scenarij in menim, da smo že do zdaj dosegli izjemen napredek. Mnoga orodja, ki jih potrebujemo za zaščito naših državljanov, smo že ustvarili.


Kako pa gledate na trenutno stanje trgovine med EU in Veliko Britanijo v tem vmesnem času, polnem negotovosti?

Ob vsem je treba imeti pred očmi temelje – trgovina med Veliko Britanijo in celinsko Evropo še vedno narašča (53 odstotkov našega izvoza gre v ta del sveta), v zadnjem letu za tri odstotne točke, kar pomeni za 10,8 milijarde funtov blaga in storitev. Tudi številke o trgovanju s Slovenijo gredo v to smer; 14-odstotna rast britanskega izvoza v Slovenijo in 11-odstotna rast slovenskega izvoza v Veliko Britanijo lani kaže na to, da o obsegu trgovine še vedno odločajo temeljni dejavniki – še vedno smo v EU, še vedno trgujemo, številke pa kažejo na medsebojno zaupanje.


Toda ali res lahko te številke pripišemo zaupanju v partnerje? Mar ni razlog za rast ravno obraten? Nekateri poslovneži so mi dejali, da se trgovina povečuje, ker na obeh straneh partnerji zaradi negotovosti kopičijo vse možne zaloge, saj se bojijo, da bo trgovanje po brexitu oteženo?

Ne moremo zanikati, da del gospodarstva res kopiči zaloge, tudi ocene našega statističnega urada omenjajo, da je to eden od dejavnikov povečevanja trgovine trenutno. Povsem točnih podatkov o tem, koliko je tega, seveda ni možno dobiti, a tudi sam sem ob obisku različnih podjetij zaznal, da se to dogaja. Podjetja se pripravljajo in si skušajo zagotoviti vse potrebno, da bi bila dobro pripravljena tudi na brexit brez dogovora. To je naravno, a sam ne mislim, da to odraža kakšne globlje temeljne težave; gre zgolj za načrtovanje za vsak primer, dejstvo je, da ta podjetja še vedno poslujejo in trgujejo na relaciji EU:VB. To, da kopičijo zaloge česarkoli, preprosto dokazuje, da tudi v bodoče tako eni kot drugi vidijo svoj trg in možnost poslovanja na tem trgu.


Pred referendumom so bile izrečene obljube (in še vedno jih je slišati), da bo Velika Britanija po izstopu iz EU lahko sklenila boljše trgovinske pogodbe z mnogimi državami po svetu, kot pa jih omogoča EU. Toda EU ima na ducate trgovinskih pogodb z več kot 70 državami sveta – koliko boljših dogovorov je Velika Britanija pripravila v tem času?


»Novih trgovinskih dogovorov še ne moremo sklepati, krepimo pa strokovnost na tem področju – samo moj oddelek se je povečal kar za petkrat.«

Vedno smo bili močan in vnet zagovornik skupne trgovinske politike v EU in skupaj smo veliko dosegli za bolj prosto trgovino. V tem vmesnem času pa smo počeli to, kar nam je dovoljeno – lahko zgolj obnavljamo obstoječe dogovore, kar smo ravno prejšnji teden storili tako z Norveško kot Islandijo. A več od tega trenutno ne moremo, dokler ne sklenemo izstopnega sporazuma z EU. Šele ko bo to storjeno, bomo začeli proces dogovarjanja o trgovinskih sporazumih s partnerji po svetu. Seveda pa nismo sedeli križem rok na tem področju; v vmesnem času krepimo svoje sposobnosti in izboljšujemo strokovnost v oddelkih za mednarodno trgovino. Samo moj oddelek se je povečal kar za petkrat. Trenutno torej raziskujemo in analiziramo stanje ter ustvarjamo ekipe, ki bodo nato znale izkoristiti priložnosti za dobre bilateralne in multilateralne prostotrgovinske dogovore.
V bistvu smo na novo premislili naš položaj na svetovnem zemljevidu trgovine ter ugotavljali, kje lahko še kaj pridobimo. To delamo prvič po štirih desetletjih! Iščemo priložnosti, kje lahko dosežemo še več, če dogovore bolj prilagodimo značilnostim našega britanskega trga. Prednost, ki jo imaš, ko se pogajaš zgolj kot Velika Britanija, je namreč v tem, da lahko sklepaš dogovore, ki ustrezajo prav tvoji državi, tvojemu gospodarstvu. Kot člani EU pa smo bili seveda včasih prisiljeni v kompromise, v katere ne bomo več.


Toda ali ta svoboda res odtehta prednosti, ki jih bo Velika Britanija izgubila z izstopom iz EU?

Iskreno rečeno – to trenutno za nas ni vprašanje. Dobivamo neodvisno trgovinsko politiko in znotraj nje bomo skušali skleniti kar najboljše sporazume za nas. V prvi vrsti seveda z EU, nato še z našimi partnerji po svetu. In v tem procesu moramo ostati skromni. Zavedati se moramo, da je to potovanje, ki ga moramo opraviti, okoliščine pa so za nas povsem nove.
Pri tem me z zaupanjem navdaja napredek, ki smo ga že dosegli. Pred dvema letoma so se vsi spraševali, kako bomo to sploh izvedli, kje imamo znanje in sposobnosti za kaj takega, saj v Veliki Britaniji menda sploh nimamo ljudi, ki bi bili to sposobni izpeljati. Danes tega ni več slišati, saj smo ustvarili ekipe, ki bodo to zmogle, in smo pripravljeni, da se pogajamo in sklenemo takšne dogovore.


Kakšen je vaš nasvet slovenskim podjetjem, ki trenutno ne vedo, kako se pripraviti na brexit? Trenutno vlada predvsem negotovost.

Tudi sam imam izkušnje iz posla in podjetja vedno pogledajo trg ter ocenijo, kje na tem trgu so priložnosti zanje. Poslovneži še vedno delujejo po tem ključu ter izkoriščajo priložnosti, ki so na voljo, negotovosti navkljub.
Kar podjetja lahko storijo, pa je, da se še naprej pripravljajo za scenarij izstopa brez dogovora; da najdejo odgovore na to, kako bi poslovala v takih razmerah. Tak izstop seveda ni naš cilj, a podjetja se morajo pripraviti na vse možne scenarije. Ugotoviti morajo, kaj bi se zanje pod novimi pogoji spremenilo ter kaj morajo storiti, da bi pod takšnimi pogoji še lahko poslovala. Vem, da tudi slovenska vlada omogoča podjetjem dostop do svetovanja na tem področju. Tudi mi sami smo naredili enako in podjetjem je na voljo izjemno veliko nasvetov in usmeritev.


A vsem nasvetom in usmeritvam navkljub pravih odgovorov ni. Tudi na vprašanje predstavnice podjetja Adria Tehnika, ki servisira letala britanske družbe Ryanair, niste znali pojasniti, kaj bodo lahko po brexitu še delali na tem področju. Odgovorov preprosto ni, ker način izstopa še ni znan. Ni ta negotovost izjemno škodljiva za podjetja?

Drži, negotovost je največja negativna karakteristika za podjetja v tem procesu. Kamorkoli grem, mi podjetja to sporočajo. Podjetja vedo, kako poslovati v kateremkoli scenariju izstopa, ki si ga lahko zamislimo, a najtežje je prav to, da ne vedo, kateri od teh scenarijev se bo uresničil in kdaj bo to. Ko bomo enkrat v položaju, da bomo javnosti lahko predstavili, kako točno bomo izstopili, bo to imelo velik vpliv na poslovno okolje. Prej ste omenili kopičenje zalog – dogajajo se tudi obratni procesi. Nekatera podjetja na primer s svojimi investicijami čakajo, da se izjasni slika o izstopu, nato pa jih bodo izvedla v obsegu, ki se jim bo zdel primeren.


Tudi če bi vam uspelo kmalu skleniti dogovor z EU o prosti trgovini, to vendarle ni enoten trg in še vedno bi trgovanje oteževali in dražili različni carinski postopki, pregledi, deklaracije, certifikati in podobno, kar bi morala podjetja na novo izpolnjevati. Boste skušali biti tudi del carinske unije po izstopu iz EU?

Trenutni dogovori jasno določajo, da bi bila prosta trgovina pogojena tudi z močnim sodelovanjem na carinskem področju, torej bomo morali doseči dogovore o čim bolj nemotenem pretoku blaga preko meje. To je vsekakor naš cilj. Želimo si čim močnejše sodelovanje pri certificiranju, določanju standardov in zagotavljanju nemotenega trgovanja. V kakšni obliki bo to sodelovanje potekalo, pa je pred pogajanji seveda nemogoče reči. Najprej se moramo dogovoriti o razhodu, šele potem se bomo pogajali o pogojih sodelovanja.


Zdi se, da ima Velika Britanija veliko ciljev; dostop do enotnega trga, nemoten pretok blaga preko meje, slišali smo tudi, da nikakor ni sprejemljiva t. i. trda meja med Republiko Irsko in Severno Irsko. Veliko zadanih ciljev – toda ali lahko rečete, da je bilo narejenih že dovolj korakov proti tem ciljem?

Vse je še v pogajanjih, nič še ni dogovorjeno, a v predlaganem dogovoru je točka, ki določa, da tudi v primeru izstopa brez dogovora meja med Republiko Irsko in Severno Irsko ne bi postala običajna. A ker je to še časovno oddaljeno, zdaj ni trenutek, da bi vstopili v zelo natančne pogovore o tem, kako točno bi ta postopek izvedli. Si pa ogledujemo primere podobnih meja drugod po svetu, na primer med Švedsko in Norveško ali Švedsko in Finsko, kjer imajo zelo napredne dogovore o pretoku blaga preko meja, in veliko razmišljamo o tem, kako bi to lahko zaživelo pri nas. To so priprave, ki jih javnost ne vidi, saj še nismo tako daleč, da bi lahko že podajali končne odgovore.


Pivo Guinness se zaradi svojih osmih prestopov meje v procesu nastanka torej ne bo podražilo?

Če radi srknete pinto Guinnessa, je seveda naša naloga, da poskrbimo, da boste v njem tudi v prihodnje še lahko uživali po zmernih cenah. Čeprav ne gre za britanski izdelek.


Brexit torej vidite zgolj kot začasno oviro za trgovino?


»Dolgo pot do iskanja rešitve vidim kot izraz naše moči.«

Če nam ga uspe speljati na pravi način. V tem primeru bo naš splošni trgovinski okvir tisti, ki bo pomagal pri sprejemanju ključnih dolgoročnih gospodarskih odločitev. Zdaj je trenutek, da razmislimo, kaj pomeni konkurenčnost v 21. stoletju; kako naj vlagamo v naše gospodarstvo, da bomo podprli pravo rast.
Pri tem se moramo dobro zavedati, kaj so globlji trendi, ki zdaj tečejo. Na primer, treba je sprejeti odločitve o 5G, digitalne proizvodne platforme so področje, ki ga moramo osvojiti, umetna inteligenca in upravljanje podatkov bodo bolj preoblikovali naše gospodarstvo. To so vprašanja, na katere se moramo osredotočati. Brexit je sicer izjemno pomembno vprašanje, a kakršnikoli že bodo novi trgovinski dogovori, bo predvsem pomembno, da bodo vzpostavljali okolje, ki bo spodbujalo prosto trgovino in odprte trge na takšen način, da bomo lahko usmerili naša gospodarstva na trge prihodnosti. In to je skupen izziv za vso Evropo, ne le za Veliko Britanijo. Ko bomo enkrat sklenili osnovne dogovore o brexitu, bomo lahko skupaj začeli razmišljati, kako se lotiti teh izzivov, kajti postavljajo se velika vprašanja o tem, koliko bo trgovina v prihodnosti še svobodna, kako bodo delovale multinacionalne institucije ter kako bomo imeli najboljše trgovinske pogoje v poslovanju s Kitajsko. Naša naloga je ustvariti mehanizme, ki bodo omogočali rast.


Ob vseh zagatah brexita – kakšno pa je vaše osebno mnenje o ponovnem referendumu? Bi bolj razjasnil pravo mnenje ljudstva ali zgolj še dodatno zapletel zadeve?

O tem nimam osebnega mnenja. Bi pa ponovil besede našega ministra za mednarodno trgovino Liama Foxa, ki na to vprašanje odgovori, da bi bila potem, ko je britansko ljudstvo enkrat odločilo, najslabša možna izbira, da jih še enkrat vprašamo isto. To bi pomenilo, da rušimo zaupanje v politiko in ljudstvo. Sam pa odločitev o tem prepuščam politikom.
Več iz rubrike