Trgovanje z delnicami za začetnika

Glede smiselnosti se ne da na hitro odgovoriti, saj je treba gledati na več dejavnikov, ki ponujajo končno odločitev. Če se odločate o samostojnem kupovanju delnic, morate pregledati vse prednosti in slabosti te strategije. Strategija je še najbližja investiranju v vzajemne sklade, zato je tudi smiselno delati primerjavo z vzajemnimi skladi.

Stroški

Pri kupovanju individualnih delnic plačate administrativne stroške – a pri nekoliko višjih zneskih in ugodnem posredniku so lahko ti stroški precej nižji od vstopnih stroškov vzajemnih skladov. Seveda lahko tudi v sklade investirate brez vstopnih stroškov, a je pri teh še vedno upravljavska provizija, ki se giblje od 0,15 odstotka do tri odstotkov na letni ravni. Višina je odvisna od sklada, v katerega investirate.

Iz stroškovnega vidika so tako posamezne delnice lahko veliko ugodnejše od vzajemnih skladov. A pravi razlog se skriva v tem, da imajo vsi skladi svojega upravitelja, ki namesto vas opravi vse analize ter skrbi za to, da je portfelj delnic vedno optimalno sestavljen. Pri samostojnem kupovanju delnic se boste tako srečali z dejstvom, da morate analize opravljati sami ter skrbeti tudi za ustrezno strukturo vašega portfelja. V veliko primerih bodo danes »vroče delnice« postale nedonosne, če pustite času, da opravi svoje.

Sklep: za večino ljudi so vzajemni skladi primernejša izbira, saj vse raziskave za vas opravi nekdo drug, razpršitev pa je v večini veliko večja od te, ki jo lahko dosežete sami.

Pixabay

Nihajnost

Pri nakupu enot vzajemnega sklada kupujete vse delnice in obveznice, ki jih ima ta sklad v svojem portfelju. Število različnih vrednostnih papirjev se giblje od nekaj deset do nekaj sto v primeru skladov skladov. Večina ljudi, ki investira v lastni režiji, ima veliko manj razpršen portfelj. Videl sem že primere ljudi, ki imajo v portfelju tudi 60 različnih delnic, a velika večina jih ima manj kot deset.

Če imate v lasti enote sklada, portfelj katerega je enakomerno razpršen med sto različnih vrednostnih papirjev, in eno od teh podjetij propade, to pomeni le en odstotek izgube celotnega portfelja. Če pa imate v lasti portfelj enakomerno razpršenih deset delnic in eno od podjetij propade, izgubite deset odstotkov premoženja.

Sklep: ne trdim, da je bolj razpršen portfelj vedno bolj varen, saj kot smo lahko videli leta 2007, v globalni krizi pade vrednost skoraj vseh delnic. A v veliki večini primerov je ravno razpršenost tista, ki pomeni pomembno varovalko.

Sklep

Za večino ljudi so skladi (tako vzajemni skladi kot ETF) boljša izbira od samostojnega trgovanja z delnicami. So varnejši in vam ni treba investirati veliko svojega časa v iskanje posameznih delnic. Po drugi strani pa imajo skladi višje stroške in z investiranjem vanje ne boste obogateli – namenjeni so dolgoročnemu varčevanju, ne špekuliranju.

Če ste se kljub zapisanemu odločili za strategijo samostojnega kupovanja delnic, vam priporočam naslednje: dobro se podučite glede trgovanja z delnicami, izberite stroškovno ugodnega ponudnika trgovanja, pazite na razpršenost ter izključite čustva, da ne boste lovili »vročih zgodb«, saj sklepam, da vaš interes ni špekuliranje, ampak stroškovno bolj ugodno varčevanje.