Trg poslovnih nepremičnin
Že leta 2014 se je povečala prodaja nepremičnin, od trgovskih, storitvenih in gostinskih lokalov do pisarn in industrijskih prostorov, leto pozneje pa je dosegla najvišjo raven po izbruhu krize. Opravljenih je bilo kar 2000 poslov, štirikrat več kot leta 2008.
Tudi lani se je kljub manjšemu padcu števila prodaj nadaljevalo pozitivno dogajanje. Opravljenih je bilo malo več kot 1900 nakupov poslovnih nepremičnin.
Živahno je bilo dogajanje po vsej državi. Več kot tretjina vseh poslov je bila sklenjena v Ljubljani s širšo okolico, nekaj manj na štajerskem (Maribor, Ptuj …) in savinjskem območju (Celje, Velenje …), preostalo pa v drugih večjih in manjših slovenskih mestih.
Poslov veliko več kot v kriznih letih
Trg poslovnih nepremičnin je po zadnjih podatkih Geodetske uprave RS v manjšem upadu, vendar število opravljenih poslov še vedno močno presega tiste pred letom 2014. V vseh pomembnejših mestih pa ponudba presega povpraševanje.
Najem srednje velikega gostinskega lokala v središču Ljubljane stane več tisoč evrov na mesec.
Tudi podatki statističnega urada kažejo, da je bilo v zadnjih nekaj mesecih izdanih manj gradbenih dovoljenj za gostinske, poslovne, trgovske in druge stavbe. Med njimi je bilo sicer tudi nekaj večjih trgovskih ali poslovnih objektov.
Zaradi raznovrstnosti poslovnih nepremičnin je tudi njihov trg zelo razdrobljen, kar pomeni velike razlike v ponudbi in povpraševanju po različnih vrstah in tipih nepremičnin.
Tudi industrijski obrati, katerih cena lahko preseže več milijonov evrov, se pri nas na prostem trgu ne pojavljajo. Prodajajo se predvsem v stečajnih in likvidacijskih postopkih ter ob prodajah in prevzemih celotnih podjetij.
Kakšna je bila cena pisarniških prostorov
Konec lanskega leta je bilo v registru nepremičnin po dejanski rabi za pisarniške prostore evidentiranih približno 39.000 delov stavb s povprečno površino 192 kvadratnih metrov. Od tega je bilo opravljenih 1247 prodaj pisarniških prostorov, vse od poslovnih stavb do manjših pisarn.
Prodaje so bile zgoščene v največjih mestih oziroma poslovnih središčih, sicer pa razpršene po urbanih območjih. Povprečna cena pisarniških prostorov je na ravni države znašala 1020 evrov za kvadratni meter, povprečno so to prostori, stari 37 let z uporabno površino 131 kvadratnih metrov.
V Ljubljani je povprečna cena pisarniških prostorov znašala 1420 evrov za kvadratni meter. Njihova cena je bila od 290 evrov za kvadratni meter za 20 kvadratnih metrov veliko pisarno v starejši poslovni zgradbi v Mostah do 3470 evrov za kvadratni meter za 75 kvadratnih metrov veliko pisarno v Zupančičevi jami.
Trend padanja cen pisarniških prostorov se zaradi presežne ponudbe in razmeroma nizkih najemnin nadaljuje, zato na Geodetski upravi RS še ne pričakujejo obrata cen.
Podobno je s cenami trgovskih in storitvenih ter gostinskih lokalov. Njihova povprečna cena je lani znašala 980 evrov za kvadratni meter, pri čemer je šlo za okoli 130 kvadratnih metrov velike prostore.
V Ljubljani najem pisarne za 10 evrov za kvadratni meter
Bolj dejavno je na področju najema poslovnih prostorov.
Najem ima za podjetja več prednosti. Če opravljajo pisarniško dejavnost, lahko lokacijo razmeroma hitro zamenjajo z ugodnejšo ali večjo oziroma manjšo. Poleg tega lahko denar, ki bi ga sicer porabili za nakup nepremičnine, namenijo razvoju lastne dejavnosti.
Zadnji podatki o gibanju na trgu so za leto 2015, zato je treba upoštevati, da so cene v zadnjem času stagnirale ali celo nekoliko padle.
Za mesečni najem pisarniških prostorov je bilo treba povprečno odšteti 8,4 evra za kvadratni meter (brez DDV), v prestolnici pa okroglih deset evrov za kvadratni meter (brez DDV).
Po zadnjih podatkih je v Sloveniji na leto sklenjenih okoli 3100 najemnih pogodb za pisarniške prostore, od tega je tri četrtine novih, preostalo so aneksi za podaljšanje.
Za mesečni najem pisarniških prostorov v Sloveniji je bilo treba povprečno odšteti 8,4 evra za kvadratni meter (brez DDV), v Ljubljani pa okroglih 10 evrov za kvadratni meter (brez DDV). V to so vključeni tudi obratovalni stroški in oprema, ki povprečno ceno zvišajo tudi za več kot dva evra za kvadratni meter.
Tako je moralo podjetje, ki je najelo 50 m2 veliko pisarno v Ljubljani, zanjo plačevati 500 evrov na mesec, v kakšnem drugem mestu pa bi jo dobilo že za dobrih 400 evrov na mesec.
V Ljubljani so se sicer najemali večji prostori kot drugod po državi.
Na podeželju bistveno ceneje kot v mestnih središčih
Podobno se je gibala cena najema trgovskih in storitvenih lokalov, kjer je bilo leta 2015 sklenjenih 1400 najemnih pogodb za trgovske in storitvene lokale.
Oddana površina je bila povprečno precej večja in je v Ljubljani znašala 124 kvadratnih metrov, po celotni Sloveniji pa je presegala 150 kvadratnih metrov. Mesečna najemnina je na ravni države znašala 8,1 evra za kvadratni meter, v Ljubljani pa 12,65 evra za kvadratni meter. Statistiki opozarjajo, da so cene precej različne.
Pri najemu gostinskih lokalov ...
Preberite več ...
Banka za podjetnike vam ponuja več, kot vam lahko ponudi navadna banka. Naše poslanstvo je podjetnikom pomagati učinkovito opravljati podporne funkcije v podjetju. http://bankazapodjetnike.si
Več iz rubrike
Javnofinančna gibanja ugodna, a z negativnimi tveganji
Novi podatki Fiskalnega sveta na voljo. In kakšna je projekcija prihodnosti?
Kateri so 4 razlogi zakaj imajo samski višje denarne stroške?
Samski stan ima svoje prednosti, toda med njimi v večini ni tistih, ki so denarne narave.