TOP 10 priložnosti slovenskih podjetij

Peter Šinkovec
Shutterstock

Že pogled naokrog pove, da se v Sloveniji nekatere stvari delajo narobe. Pozna se pomanjkanje dobre strategije razvoja gospodarstva in neposluh poslitike. Posledica - donosi slovenskih podjetij so skrb zbujajoče nizki, standard prihajajočih generacij na našem koščku zemlje pa s tem ogrožen.

Slovenska podjetja so se po osamosvojitvi usmerila na bolj razvite trge. Zgrabila so dela, ki so bila takrat na voljo. Največ je bilo delovno intenzivnih in za tujce strateško manj pomembnih. Standard je rasel kot odraz sodelovanja z bistveno bolj razvitimi trgi. Krepili smo industrijska znanja. Priča smo bili razvoju Slovenije. Vse je bilo na zunaj videti super. V državi sta prevladovala enotnost in zadovoljstvo.

Potem pa se je zgodil prelom. Standard Slovenije je dosegel kritično višino, konkurenca je postala vse bolj ostra, naš poslovni model pa vse manj vzdržen. Pomanjkljivosti so se prelevile v slabosti, alternative pa so se žal razvijale (pre)počasi. Idej za prestrukturiranje gospodarstva in strateško usmeritev ni bilo. Točki preloma so sledila leta »suhih krav«, ki še trajajo. Kot je razvidno iz grafa, lastnikom že vrsto let pod črto ostaja precej manj, kot bi jim sicer z alternativnimi naložbami s primerljivim tveganjem v tujini.
Donos ne pokriva stroška kapitala, kar pomeni, da se vrednost za lastnike uničuje. V Sloveniji torej ne počnemo pravih stvari, pri našem neracionalnem vedenju pa vztrajamo. Izgubljamo bitko. Prehitevajo pa nas po levi, po desni in povprek.

Z vidika dolgoročnega ustvarjanja vrednosti lahko strnem nekatere izbrane ukrepe, ki jih iz svetovalnega vsakdana prepoznavam kot kritične in bi jih bilo potrebno ustrezneje reševati.

image
Shutterstock


Osredotočenost na bolj perspektivne industrije

V Sloveniji prevladuje miselnost, da je potrebno delati stvari učinkovito. V resnici pa se moramo najprej vprašati, ali sploh delamo prave stvari? Odgovor je v večini primerov ne. Že hitra primerjava ustvarjanja vrednosti po sektorjih v ZDA razkrije, da je v zadnjih petih in nekaj letih tehnološki sektor bistveno prednjačil pred ostalimi. Koliko globalno znanih tehnoloških podjetij imamo v Sloveniji? Kako dobri smo pri uvajanju novih tehnologij, kot je na primer umetna inteligenca?

Večje ustvarjanje končnih produktov z visoko dodano vrednostjo

Številna slovenska podjetja so v nabavni verigi predaleč od končnih kupcev. K njim se prerazporedi le manjši del dodane vrednosti, zahteve po financiranju in tveganja pa so visoki. Tendenca osredotočenja v prihodnje mora biti v večji meri vezana na končne izdelke, razmišljati pa je potrebno predvsem v kontekstu novih priložnosti, ki se odpirajo z MEGA trendi in prodornimi inovacijami.

Povečanje specializiranosti 

Slovenska podjetja so v primerjavi s tujimi multinacionalkami bistveno manjša. Višja premija za tveganje povzroči slabšo pozicijo na kapitalskih trgih. Manjša podjetja niso napaka. Prav fleksibilnost malih je lahko tudi velika prednost. A enostavna matematika pove, da je v takem primeru bolje poslovati nišno, v ozkih in bolj specializiranih segmentih. Razporeditev moči v industriji oz. konkurenčne silnice je na tak način lažje ustrezneje usmeriti, doseganje višjih donosov pa je enostavnejše.

image
Shutterstock


Okrepitev globalnega dosega poslovanja

Domet poslovanja naših podjetij je relativno skop. Povezav je premalo, poslovni odnosi pa so v večini primerov zelo omejeni. Priložnosti za uspeh je še veliko – na prodajni in nabavni strani. Poslujmo brez meja, dinamično! Vodilna podjetja se še kako dobro zavedajo pravega pomena globalizacije – ekonomij obsega in posledično nižjih proizvodnih stroškov, novih tržnih priložnosti ter ustreznejše razpršenosti tveganj.

Optimalnejša raven tehtanih stroškov kapitala

Tehtani stroški kapitala slovenskih podjetij so relativno visoki. Delno kot odraz prenizke povprečne zadolženosti slovenskih podjetij, delno pa kot odraz relativno visoke premije za državno tveganje. Slednja se sicer trenutno »zakriva« z ECB-jevo preteklo aktivnostjo kupovanja obveznic, a bo v prihodnosti zaradi neizpeljanih strukturnih reform igrala še zelo pomembno vlogo.

Odvisnosti od kupcev / dobaviteljev

Slovenska podjetja se vse preveč zanašajo na izbrane trge in tržne segmente. Eden takih primerov je na primer nemška avtomobilska industrija. Pomislimo, kakšne so lahko samo posledice morebitne uvedbe tarif ZDA na uvoz avtomobilov evropskih proizvajalcev. Slovensko gospodarstvo lahko utrpi hud udarec. Naučimo se torej redno spremljati in ustrezno upravljati tveganja. Predvsem pa poiskati opcije za primerno razpršeno poslovanje.

Koristi davčnih olajšav, ki to velikokrat niso

V zadnjih letih je moč opaziti porast neto investicij. Pogosto slišimo, da se investira tudi z namenom, da se »pač« izkoristi davčno olajšavo. Potrebno se je zavedati, da so investicije za gospodarstvo lahko tudi precejšnje breme. Spodbujanje kapitalsko intenzivnih panog otežuje sposobnost hitrega prestrukturiranja gospodarstva, preveliko poseganje države v posamezne sektorje pa lahko vpliva na izrojen razvoj posameznega sektorja in kliče po večjih prihodnjih gospodarskih šokih. Investicije prav tako usmerjajo tudi nadaljnje bodoče resurse, neoptimalno ravnanje pa ima pogosto učinek multiplikatorja. Spodbujati bi morali investicije glede na sposobnost ustvarjanja vrednosti. Slovence namreč povezuje en sam cilj: dvigniti blaginjo naše države.

Prednostna obravnava pametnih investicij

Ste se kdaj vprašali, koliko vrednosti z investiranim kapitalom ustvarijo izbrana globalna podjetja? To niso nujno Apple, Amazon, Google in podobni. Obstajajo tudi številna manjša, manj znana podjetja. Ni realno pričakovati, da bodo slovenska podjetja čez noč sposobna ustvarjati primerljivo vrednost, sčasoma pa zagotovo lahko. Kaj torej storiti danes? Zakaj se ne bi aktivneje zavzeli in ciljno privabljali izbrana podjetja. Naj odprejo manjšo podružnico v Sloveniji. Postavimo ta tuja, inovativna, drzna, aktivna podjetja ob bok našim in Slovencem omogočimo, da se učijo od njih.

Generiranje strateških konkurenčnih prednosti

Slovenija ni bogata z naravnimi viri. Naše največje bogastvo so ljudje. Atribut Slovenije je lahko edino intelektualni kapital – ideje in kreativnost v povezavi z zaščito intelektualne lastnine. Ključ pri vsem tem je večja integriranost z univerzami, tehnološki grozdi in povezovanje ter odprtost za strateške tuje investicije, ki prinašajo nova znanja. Virom intelektualnega kapitala moramo na stežaj odpreti vrata in omogočiti začetek resnejšega razvoja ključnih konkurenčnih prednosti.

Vzpostavitev stimulativnejšega sistema, ki v ospredje postavlja gospodarstvo

Treba je razumeti, da tako kot podjetja tudi države tekmujejo med sabo. Cilj države mora biti, da privablja in spodbuja podjetja, ki ustvarjajo visoko dodano vrednost. Bodisi z davki in davčno politiko, politiko sofinanciranja investicij, administrativnimi poenostavitvami, bilateralnimi dogovori ... Dejstvo je, da mora biti zaznana vrednost bodočih investitorjev višja od cene vstopa na trg.

Slovenija potrebuje zgoraj navedene ukrepe, pa tudi številne druge. Radikalno je potrebno spodbuditi prodornejše razmišljanje, diferenciacijo, nišno usmerjenost itd. V slovenskih glavah moramo najti tiste prave bisere in jih razviti. Ustvarjanje vrednosti naših podjetij ne sme korakati stopničko za stopničko. Narediti je potrebno velik skok, v glavah in v finančnih izkazih! Pa uspešno v 2019!

***

Peter Šinkovec, finančni in poslovni svetovalec, Consilue

Več iz rubrike