Štipendije pogosto nujna bergla v času izobraževanja

Lani je država za štipendije namenila dobrih 83 milijonov evrov. Državno štipendijo je prejemalo 46.983 ljudi, Zoisovo pa 5304. Čeprav mnogi tarnajo nad slabim socialnim položajem, pa vse razpisane kadrovske štipendije, ki zagotavljajo zaposlitev po končanem šolanju in so večinoma višje od državnih, niso podeljene. Upada tudi zanimanje za občinske štipendije.
Fotografija: Shutterstock
Odpri galerijo
Shutterstock

Slovenski študenti nadpovprečno slabo ocenjujejo socialni položaj, kažejo podatki raziskave Evroštudent VI 2016–2018. Kar 38 odstotkov jih ocenjuje, da imajo resne ali zelo resne finančne težave pri prebijanju skozi mesec. Povprečje v državah, vključenih v raziskavo, je 26 odstotkov, torej tretjino nižje. Finančno krhkost potrjuje tudi podatek (iz iste raziskave), da imajo slovenski študentje vsak mesec na voljo povprečno 624 evrov, kar je drugi najnižji mesečni proračun, in vzrok za rdeči alarm. Finančne težave so eden izmed treh vzrokov za opustitev študija, katerega vloga na trgu dela bi naj bila vsako leto pomembnejša. Iz poročila ameriškega Centra za izobraževanje in delovno silo (CEW) je mogoče razbrati, da bo že do leta 2020 za dve od treh delovnih mest potrebna vsaj dvoletna višja izobrazba, kar pomeni, da bo vse več povpraševanja po delavcih z višjo stopnjo izobrazbe.

Država je v preteklem šolskem letu za štipendije (brez štipendij Ad futura) namenila dobrih 83 milijonov evrov.

Da bi se lahko bodoče generacije nemoteno šolale, postajajo vse pomembnejše tudi štipendije. Pri nas je lani državno štipendijo prejemalo 30.649 dijakov in 16.334 študentov, so nam sporočili iz kabineta ministrice za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Zoisovo štipendijo je prejemalo 3405 dijakov in 1899 študentov, štipendijo za deficitarne poklice 2391 dijakov, štipendijo za Slovence v zamejstvu pa 84 študentov. Skupaj je država (brez štipendij Ad futura) v preteklem šolskem letu za štipendije namenila dobrih 83 milijonov evrov. Od tega za državne dobrih 70 milijonov evrov, za Zoisove 10,5 milijona, za deficitarne poklice dva milijona in za Slovence v zamejstvu 7371 evrov.

Shutterstock
Shutterstock

 

Bergla v času izobraževanja

Mnoge študije so potrdile, da štipendije ne le pomagajo pokrivati stroške visokošolskega izobraževanja (vse pogosteje tudi srednješolskega), ampak omogočajo, da se študentje resnično posvečajo študiju (ne občasnemu delu) in tako v predvidenem času končajo študij. Štipendije imajo neposreden vpliv tudi na delovno silo, ugotavljajo ameriški raziskovalci, medtem ko so italijanski raziskovalci na univerzi v Trstu dognali, da so štipendije pomembna bergla v času izobraževanja.
Sistem finančne podpore v času izobraževanja ni nov. Zgodovina daje precej dokazov o finančni pomoči, ki pripovedujejo zgodbo o tem, kako se institucije, študenti, oblikovalci politik in družba med seboj povezujejo, piše v Zborniku finančne študijske pomoči Matthew B. Fuller: »V svoji zgodovini je imela finančna pomoč – in ima tudi danes – velik vpliv na institucionalno kakovost, akreditacijo, vpis, sprejem, poučevanje, raziskovanje, fizično infrastrukturo in institucionalno politiko.« Njeni začetki segajo na srednjeveške evropske univerze, prežeta pa je bila s filantropijo in pokroviteljstvom, se sprehaja po zgodovini Fuller. Pomembno pri tem je tudi dejstvo, da so na univerzi v Bologni študentje tedaj najemali profesorje za svoje potrebe. Denar, s katerim so jih plačali, so večinoma dobili od družine. Tudi v Veliki Britaniji so po vzoru evropskih univerz, ki so poznale sponzorstvo, dobrodelnost in pokroviteljstvo, od 13. stoletja, ko so ustanovili visokošolski sistem, pomagali – predvsem revnejšim, ki so se odločili za študij teologije. Prva štipendija v ZDA je razveselila znanja željne leta 1643. Tedanjih sto funtov je prispevala Anne Radcliffe, vdova nekdanjega londonskega župana Thomasa Mowlsona. Zgodovinski dokumenti kažejo, da je bila Radcliffova vešča poslovanja. Bila je prva ženska, ki je donirala denar univerzi Harvard. Tako se je začela kultura štipendiranja v Harvardu, ki je več kot 370 let kasneje še vedno pomemben del plačevanja šolnine.

Shutterstock
Shutterstock

 

Opuščanje študija zaradi finančnih težav

Evropska raziskava Evroštudent VI, ki prinaša mednarodne primerjalne podatke o socialni razsežnosti visokega šolstva v Evropi ter omogoča vpogled v socialne in ekonomske razmere v življenju študentske populacije v 28 evropskih državah, je ugotovila tudi, da so eden izmed treh vzrokov za prekinitev študija finančne težave. Zato je v povprečju v Evropi kar 27 odstotkov vprašanih opustilo študij; pri nas se to število giblje pri 26 odstotkih, na Hrvaškem pa pri 30. Tudi delo ob študiju je v Sloveniji – tako kot na Nizozemskem, Norveškem in Danski – nuja. Ob študiju občasno dela ena četrtina študentov.

Po podatkih raziskave Evroštudent VI 2016–2018 slovenski študenti nadpovprečno slabo ocenjujejo socialni položaj.

Slovenija se po raziskavi skupaj z Albanijo, Gruzijo, Islandijo in Poljsko uvršča med države, kjer ima več kot ena tretjina študentov resne finančne težave, v preostalih državah (v analizi je zajeta tudi Turčija) pa ena četrtina. Čeprav je BDP na prebivalca v Sloveniji (pa tudi v Gruziji, na Poljskem, v Srbiji, Portugalskem in Hrvaškem) pod povprečjem evropske osemindvajseterice, družinski izdatki pomenijo od 53 do 88 odstotkov študentovega proračuna. V povprečju je v državah EU kar 26 odstotkov študentov v času študija finančno odvisnih od družine ali v finančnih škripcih. Od različnih štipendij jih je odvisnih povprečno 32 odstotkov, vendar te ne zadoščajo za preživetje niti na Irskem, niti na Poljskem, niti v Sloveniji, razodeva raziskava. Samo na Nizozemskem, Švedskem in Danskem glavnino finančnega prihodka predstavlja državna pomoč študentom.
Raziskava razkriva tudi, da predstavlja lastni zaslužek študentov največji vir prihodka slovenskih študentov, ki na ta način prejmejo kar 44 odstotkov vseh sredstev. Na drugem mestu je podpora družine, staršev in partnerja v višini 42 odstotkov. Štipendija predstavljajo zgolj devet odstotkov vseh finančnih sredstev.

Shutterstock
Shutterstock

 

Letos več kot 50.000 vlog

Štipendije, ki so namenjene spodbujanju izobraževanja in doseganju višje ravni izobrazbe štipendistov ali štipendistk, so dopolnilni prejemek, namenjen kritju stroškov, povezanih z izobraževanjem. Naša država na podlagi štipendijske politike prek sklada in drugih institucij, kot so centri za socialno delo ali regionalne razvojne agencije, dijakom in študentom pomaga pri šolanju z državnimi in Zoisovimi štipendijami, štipendijami za deficitarne poklice, štipendijami za Slovence v zamejstvu in po svetu, Ad futura za mednarodno mobilnost, delodajalcem pa lahko sofinancira kadrovske štipendije.

Kadrovska štipendija je v povprečju najvišja štipendija (tudi do 400 evrov na mesec), ki se lahko podeli sočasno z vsemi štipendijami, razen s štipendijo za deficitarne poklice.

Štipendist je lahko skladno z zakonom o štipendiranju upravičen le do ene štipendije. Izjema so kadrovske štipendije, ki se lahko dodelijo sočasno z vsemi štipendijami, razen s štipendijo za deficitarne poklice (medtem ko se štipendija za deficitarne poklice lahko dodeli sočasno z ostalimi, ne pa s kadrovsko), in štipendije Ad futura za študijske obiske in za sodelovanje na tekmovanjih iz znanja ali raziskovanja, ki se lahko dodelijo sočasno z vsemi štipendijami.
Na Javnem štipendijskem, razvojnem, invalidskem in preživninskem skladu RS pojasnjujejo, da so letos na javni razpis za študij v tujini prejeli 159 vlog, na javni razpis za študij v Republiki Sloveniji za Slovence v zamejstvu in Slovence po svetu za študijsko leto 2018/2019 je prispelo 197 novih vlog, na javni razpis štipendij za podiplomski študij državljanov Zahodnega Balkana v Sloveniji pa je prispelo 78 vlog. Za prvo dodelitev Zoisove štipendije so prejeli skupaj 3291 vlog. Na vprašanje, ali povpraševanje po štipendijah narašča ali upada, odgovarjajo, da je število vlog odvisno tudi od količine denarja, ki je na voljo, vendar pri Zoisovih štipendijah in štipendijah Ad futura bistvenega porasta ne zaznavajo.

Shutterstock
Shutterstock


Končnega števila o prejemu vlog za državno štipendijo za letošnje šolsko leto na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti ob pisanju tega prispevka še niso imeli, so pa do 24. oktobra prejeli 54.276 vlog. Prav tako še ni znano, koliko bo znašala povprečna štipendija v sedanjem šolskem letu. Povprečna državna je v preteklem šolskem letu znašala 125 evrov, Zoisova pa 166 evrov. Štipendije za deficitarne poklice in za Slovence v zamejstvu so enotne in znašajo 100 oziroma 200 evrov.
Državne štipendije so namenjene dijakom in študentom, ki se izobražujejo in izhajajo iz socialno šibkejših družin. Čeprav imajo državne štipendije socialno in razvojno funkcijo, saj predstavljajo socialni korektiv, te po mnenju Študentske organizacije Slovenije (ŠOS) v sedanji višini tega ne omogočajo. Spomnili so, da je povprečna višina državne štipendije v letu 2015/2016 znašala komaj 130 evrov, medtem ko povprečni mesečni življenjski stroški študentov znašajo 500 evrov. Zato v ŠOS pozivajo k dvigu štipendij in odpravi varčevalnih ukrepov na področju štipendij, kar določa Zujf. Prepričani so tudi, da bi se moralo omogočiti kombiniranje državnih in Zoisovih štipendij, so v ŠOS zapisali v Študentski memorandum.

Premalo pekov, slaščičarjev, slikopleskarjev, gozdarjev ...

Država podeljuje tudi štipendije za deficitarne poklice. V tem šolskem letu je v naboru 21 poklicev. Štipendija je namenjena dijakom, ki so se vpisali v prvi letnik poklicnega izobraževanja za (med drugim) kamnoseka, mehatronika operaterja, izdelovalca kovinskih konstrukcij, inštalaterja, orodjarja, električarja, avtokaroserista, peka, slaščičarja, mesarja, tapetnika, mizarja, tesarja, zidarja, krovca, gozdarja, slikopleskarja ... V izobraževalne programe deficitarnih poklicev je letos vpisanih 1921 dijakov. Javni štipendijski, razvojni, invalidski in preživninski sklad pa je prejel 1431 vlog za štipendije.
»Javni razpisi za štipendije za deficitarne poklice se spreminjajo vsako leto, kar pomeni, da nabor izobraževalnih programov ne ostaja enak,« v skladu odgovarjajo na vprašanje, ali so prijave v porastu v primerjavi s prejšnjimi leti. V šolskem letu 2016/2017 so prejeli 860 vlog, v lanskem pa 1423.
Namen štipendij za deficitarne poklice naj bi bil »spodbujanje mladih za izobraževanje za tiste poklice, za katere je na trgu zaznati razliko med trenutnim in potrebnim številom razpoložljivih kadrov in predvideno ponudbo delovnih mest«. Po dikciji zakonodajalca naj bi šlo tudi za poklice, ki so perspektivni glede na usmeritve na področju gospodarskega razvoja. Pa vendar se v ŠOS sprašujejo, ali je res tako. Štipendije za deficitarne poklice so namenjene za štipendiranje poklicev srednjega in strokovnega izobraževanja, služijo predvsem zagotavljanju deficitarne delovne sile delodajalcem, so zapisali v memorandumu.

Shutterstock
Shutterstock

 

Vse kadrovske štipendije niso podeljene

Da bi sploh pridobili kadre, ki jih potrebujejo, poskušajo z več prijemi, od štipendiranja naprej, podjetja sama pritegniti že dijake in študente pa tudi druge razpoložljive kadre na trgu dela. Kadrovska štipendija je v povprečju najvišja štipendija (tudi do 400 evrov na mesec), ki se lahko podeli sočasno z vsemi štipendijami, razen s štipendijo za deficitarne poklice, kljub temu pa jih vsako leto veliko ostane nepodeljenih, čeprav zagotavljajo takojšnjo prvo zaposlitev po končanem šolanju. To so opazili tudi v ŠOS, kjer vzrok za to vidijo tudi v neučinkovitem sistemu podeljevanja in informiranja o kadrovskih štipendijah.
Na portalu Izmenjevalnica, kjer naj bi podjetja objavljala potrebe po štipendistih, je na voljo malo manj kot 600 štipendij, od tega 80 za strojne tehnike in 50 za oblikovalce kovin – orodjarje. Delo je pred kratkim s pomočjo ankete med podjetji objavilo seznam več kot 500 štipendij. Po uradnih podatkih iz evidence javnega štipendijskega sklada je v preteklem šolskem letu 1694 podjetij štipendiralo 1120 dijakov in 1684 študentov, povprečna dijaška štipendija je znašala 280 evrov, študentska pa 416. Od skupaj 2804 štipendij – podjetja morajo o številu dodeljenih štipendij poročati skladu – so podjetja za sofinanciranje zaprosila v 130 primerih. V primerjavi s preteklimi leti je lani štipendiralo sto podjetij več kot v šolskem letu pred tem, povprečna dijaška štipendija je bila nižja za 25, študentska pa za 90 evrov. Podeljenih je bilo približno dvesto štipendij manj, saj podjetjem ne uspe podeliti vseh štipendij.
Kadrovske štipendije so za to šolsko leto, kot smo opazili z brskanjem po spletu, razpisali Mahle, Elan, Hoteli Union, Ljubljanske mlekarne, Kolektor, Livar, Titus, Hidria, Talum, Impol, Adria Mobil, Lotrič Meroslovje, Gorenje, Unior, BSH Hišni aparati, Sibo G., Lek, Krka, Melamin, Filc, Sij, Domel, Aviat, Telekom, Cinkarna Celje, Pošta Slovenije ...
Namen kadrovskih štipendij je povezovanje človeških virov in zaposlovalne sfere, kajti podjetja si lahko prek dolgoročnega kadrovskega načrtovanja zagotovijo razvoj ustreznih kadrov in na ta način spodbudijo tudi svoj razvoj.
V družbi Livar so nam povedali, da so pred leti že podeljevali štipendije. Po nekajletnem premoru so se z letošnjim šolskim letom prav zaradi dejstva, da želijo vzgojiti lasten kader in si zagotoviti lastne vire zaposlovanja, odločili v ekipo vključiti mlade in jih že v času šolanja usposobiti za bodoči poklic. Štipendije podeljujejo mladim, ki so se odločili za šolanje tehničnih poklicev, na voljo pa je bilo 21 štipendij tako za srednješolske poklice kot tudi za univerzitetne programe, sklenili so 16 pogodb o kadrovskem štipendiranju.

Manj povpraševanja po občinskih štipendijah ...

Štipendije podeljujejo tudi občine, drugi državni organi (na primer Slovenska vojska ali ministrstvo za kulturo), nekatere nepridobitne institucije (Likarjev sklad, Fundacija Leona Štuklja ...). Mestna občina Ljubljana (MOL) že od leta 1998 razpisuje štipendije za dijake in študente, ki se odlikujejo po izjemnih sposobnostih in kreativnosti ter dosegajo vidne rezultate v mestnem, državnem in mednarodnem merilu. Prek javnih razpisov štipendiranja nadarjenih in pravice do nadaljevanja štipendiranja ob prehodu na višjo stopnjo izobraževanja je MOL podelila skupaj 1360 štipendij. Zdaj se izvaja postopek podeljevanja za 90 razpisanih štipendij za nadarjene dijake in študente v letu 2018, dobili pa so 232 prijav, so nam sporočili z Oddelka za predšolsko vzgojo in izobraževanje MOL. »Do leta 2016 se je število prijav zelo povečevalo, v letih 2017 in 2018 jih je v primerjavi z obdobjem 2014–2016 nekoliko manj,« odgovarjajo na vprašanje, ali se za štipendije zanima vse več mladih.
Opažajo tudi, da se kandidati najprej pozanimajo o pogojih razpisa in možnostih uspešne kandidature, šele potem se odločajo o prijavi na razpis. Višina štipendije za nadarjene dijake znaša 110 evrov na mesec, za študente dodiplomskega izobraževanja doma 179 evrov, za študente enovitega magistrskega študija 196 evrov, podiplomski študentje dobijo 213 evrov, študirajoči v tujini pa 426 evrov. Za štipendiranje mladih je MOL skupaj namenila že sedem milijonov evrov in podelila 1360 štipendij.
Tudi Mestna občina Maribor (MOM) je letos že 15. razpisala štipendije za nadarjene dijake in študente ter za dijake srednjega poklicnega izobraževanja. Za štipendije bo MOM namenila 80.000 evrov, kar je enako kot lani. Dijaki bodo prejemali 130 evrov na mesec, študentje, ki študirajo v Sloveniji, 190, študentje, ki študirajo v tujini, pa 250 evrov na mesec. Ob objavi razpisa so za medije na MOM dejali, da se na razpis običajno prijavi več kot sto dijakov in študentov, približno tretjina pa jih ne izpolnjuje zahtevanih kriterijev.

... ki v povprečju znašajo okoli 200 evrov

Štirinajsto leto zapored štipendije podeljuje tudi Mestna občina Koper (MOK), s čimer podpirajo nadarjene študente. »Eden izmed pogojev za pridobitev občinske štipendije je uspeh. Izjemoma se lahko dodeli štipendija tudi študentom, ki ne izpolnjujejo teh pogojev, če imajo izjemne dosežke v evropskem ali svetovnem merilu v zadnjih dveh letih glede na študijsko leto, za katerega uveljavljajo pravico do štipendije. Pogoj za pridobitev štipendije je tudi dohodkovni cenzus, in sicer mesečni bruto dohodek na družinskega člana v preteklem letu ne sme presegati 1600 evrov,« so nam pojasnili. Študirajoči doma prejmejo 220 evrov na mesec, za študij v tujini pa 350 evrov. Čeprav podatkov za letos še nimajo, so v preteklem letu opazili upad prijav.
Štipendije letos podeljuje tudi Mestna občina Novo mesto. Občina tako po letu 2016, ko se je po nekaj letih znova odločila za uvedbo štipendij in denarnih pomoči, spet daje priložnost mladim Novomeščanom. Višina izredne štipendije znaša 200 evrov na mesec za študij v Sloveniji in 300 evrov na mesec za študij v tujini. Višina enkratne denarne pomoči za študij v tujini je 500 evrov v enkratnem znesku, so poročali na Radiu Krka.
Več kot desetletje štipendije za nadarjene dijake in študente podeljuje tudi občina Murska Sobota. Letos so prejeli 78 vlog, kar je podobno vsem minulim letom, pravijo. Najnižja štipendija znaša 142 evrov, najvišja pa 227 evrov, pri čemer je štipendist zavezan tudi, da opravi enomesečno prakso v občini.
V občini Hoče - Slivnica so podeljevanje štipendij, ki so namenjene nadarjenim dijakom in študentom, začeli v šolskem letu 2009/2010. Z letošnjim šolskim letom so jih začeli podeljevati tudi perspektivnim športnikom. Pravijo, da je vlog vsako leto več. Štipendija za dijaka znaša 139,70, za študenta pa 195,60 evra, pri čemer na višino štipendije vpliva tudi, ali študij poteka v tujini. Štipendistova obveznost je, da ne prekine šolanja in ne prejema druge štipendije.

Shutterstock
Shutterstock

 

Kršitve in ukrepi

Čeprav so štipendisti MOK obvezani, da se poleg rednega izpolnjevanja študijskih obveznosti po končanem šolanju zaposlijo na območju Mestne občine Koper in ostanejo v delovnem razmerju toliko časa, kot so prejemali štipendijo, se z zlorabami ali kršitvami še niso srečevali. Enako pravijo na občini Murska Sobota in občini Hoče - Slivnica. Nasprotno na ministrstvu za delo pravijo, da se vsak dan srečujejo s kršitvami oziroma neizpolnjevanju obveznosti – napredovanju v višji letnik oziroma nedokončanju izobraževalnega programa. Če štipendist ne izpolni svojih obveznosti, mora za letnik, ki ga ni opravil, štipendijo vrniti, pojasnjujejo.
»Če sklad ugotovi, da štipendist krši sprejete obveznosti, je dolžan vrniti prejete zneske štipendije,« pravijo v javnem štipendijskem skladu, kjer so se s takšnimi kršitvami že srečali. V takšnih primerih sklad zahteva neupravičeno izplačana sredstva nazaj, »če jih štipendist ne vrne, sklad sredstva izterja po sodni poti«, pojasnjujejo.

Več iz rubrike

finance

Cena zlata na Japonskem podira rekorde

Cena zlata na Japonskem je v okviru pandemije koronavirusa ponovno presegla rekordno raven v zgodovini lokalne maloprodajne cene.

finance

Union Hoteli izdali za 5 milijonov evrov obveznic

Skupina Union Hoteli je sporočila, da je izdala za 5 milijonov evrov triletnih korporativnih obveznic z letno kuponsko obrestno mero 3,4 odstotka.

finance

Petrol do 25 milijonov evrov posojila za ublažitev učinka koronakrize

Evropska banka za obnovo in razvoj (EBRD) je danes sporočila, da je za ublažitev vpliva covid-19 na poslovanje, Petrolu odobrila posojilo v višini do 25 milijonov evrov.

finance

Bogastvo se ustvarja s podjetništvom, ne z delnicami

Pregled najbogatejših zemljanov razkriva, da je zelo malo takih, ki je obogatela s trgovanjem delnic - najbogatejši so podjetniki.

Komentarji: