Smo res v bikovskem trendu?

O bikovskem trendu, po splošno sprejeti definiciji, govorimo pri optimizmu in pričakovanjih, da se bodo pozitivna gibanja nadaljevala še več mesecev oziroma let. V bikovski trend trg vstopi po rasti pomembnejših indeksov za vsaj 20 odstotkov, ponavadi po padcih, ki so presegali 20 odstotkov. Ker so trendi na trgih nepredvidljivi, lahko o gibanjih razpravljamo šele po tem, ko so za nami.
Pomembna razlika med bikovim in medvedjim trendom je tudi v definiciji, saj dokler ne preidemo v medvedji trend, smo uradno v bikovskem trendu, ne glede na to, da indeksi ne kažejo rasti. Pri medvedjem trendu gre za daljše obdobje negativnih gibanj, torej padce, ki presegajo 20 odstotkov vrednosti borznih indeksov. Pri padcih med 10 in 20 odstotki se govori o korekcijah in te so navadno kratkotrajne, povprečno trajajo 54 dni (o koncu korekcije govorimo takrat, ko indeksi v celoti nadoknadijo padce).
Drži, da so, razen ameriških delnic, vsi pomembnejši naložbeni tipi (tudi obveznice) letos beležili padce vrednosti. Enega od razlogov lahko pripišemo davčni reformi, ki je izboljšala dobičke ameriških podjetij in močno izboljšala stanje na ameriškem trgu dela. Drugi je rast ameriškega dolarja, ki je posledica normalizacije monetarne politike Feda. Tretjo razlago pa kaže iskati v težavah, s katerimi se spopadamo v EU (kot zakleti se premikamo od ene do druge – VW, Grčija, Italija, Španija, Rusija, Turčija, brexit), ter težavah držav v razvoju.

Reuters

Lahko bi ocenil, da smo trenutno v podobnem obdobju kot med letoma 2006 in 2008. In če se bo zgodil že nekaj časa pričakovan padec vrednosti ameriškega dolarja, bi se moral pritisk na države v razvoju močno sprostiti in bi te lahko nadoknadile zamujeno – seveda ob pogoju, da ne bomo doživeli kakšnega nepričakovanega negativnega dogodka, ki bi to preprečil. Zato tudi v prihodnje ocenjujemo, da je potencial ameriških delnic omejen (razen finančnega in farmacevtskega sektorja), evropskih delnic se zaradi številnih težav trenutno izogibamo, kar nekaj potenciala pa vidimo v vzhodni Evropi, Turčiji in na Balkanu, regijah, ki so še vedno podcenjene. Rusija je odvisna od cen energentov in vrednosti valute, pri Turčiji bo glavno vlogo odigrala turška lira, Balkan pa je še neizkoriščena regija, nekorelirana z drugimi. Na teh trgih bodo tečaji v prihodnje še naprej močno nihali, a se bo sčasoma dolgoročna smer gibanja obrnila navzgor.