Slovenska podjetja so izrazito »bankocentrična«, a virov financiranja je še mnogo

Klemen Košir, Aljoša Črnko
Letošnji razpis za spodbude za zagon inovativnih podjetij pri Slovenskem podjetniškem skladu ostaja odprt še do 19. aprila. Foto: Shutterstock

V Sloveniji je vse več mikro in zagonskih podjetij. Počasi se vzpostavlja tudi mreža različnih ponudb za pridobivanje kapitala za ta ter ostala mala in srednje velika podjetja, od katerih pa mnoga še vedno ne vedo, na katera vrata naj potrkajo.



Mikro, mala in srednja podjetja v Sloveniji mrzlično trkajo predvsem na vrata bank in za financiranje poslovanja iščejo posojila. V Sloveniji je celotno gospodarstvo tako izrazito »bankocentrično«, da smo po tem merilu neprimerljivi z vsemi ostalimi razvitimi državami, a mnoga najmanjša podjetja ne vedo, kakšne možnosti so sploh na voljo. »Večja podjetja imajo že tradicionalno na voljo več možnosti financiranja svojega razvoja,« pravi Simon Mastnak, direktor sektorja zasebnega kapitala iz družbe KD Skladi, ter nadaljuje: »Tudi v Sloveniji imamo nekaj primerov, ko so domača podjetja preko dokapitalizacije financirala dobre projekte. Nekateri tuji skladi pa so jim (bolj ali manj uspešno) aktivno ponujali t. i. mezzanine kapital, to je hibridno financiranje, ki je nekakšna vmesna faza med lastniškim in dolžniškim financiranjem.«
 

Rast mikro podjetij
 

V zadnjih letih posebno hitro raste segment prav najmanjših podjetij. Kot najmanjše poslovne subjekte se obravnava mikro podjetja, ki zaposlujejo manj kot 10 oseb. To je segment, v katerega spadajo tudi startupi oziroma zagonska podjetja. Od leta 2008 do danes so ti izkusili največji preskok v številu registriranih podjetij. Obdobje po krizi ni bilo prizanesljivo do majhnih, srednje velikih in velikih podjetij – ta so namreč doživela občuten padec. Mikro podjetja pa so vseskozi izražala rast in v manj kot desetih letih se je število registriranih podjetij povečalo za 30 odstotkov.
 

Kapital za novince
 

Aleš Pustovrh, soustanovitelj in vodja strateškega razvoja pri ABC pospeševalniku, meni, da so podjetja, ki imajo več kot 10 zaposlenih, dovolj velika, da jih začnejo obravnavati banke. Na nek način so takšna podjetja že razrešila problem pridobivanja dodatnega kapitala – bodisi ga zdaj zaslužijo sama ali pa ga več ne potrebujejo. S problemom pridobivanja kapitala se torej večinoma ukvarjajo mikro podjetja ali startupi. Ti niso in verjetno nikoli ne bodo zanimivi za banke, vseeno pa potrebujejo kapital ali javne vire. Dostop do teh je odvisen od velikosti in faze razvoja samega podjetja. Kapital, ki je vložen v mikro podjetje, se namreč lahko opredeli v treh fazah: semenski, zagonski in razširitveni kapital. Za vsako stopnjo omenjenega razvoja so na voljo druge skupine investitorjev, ki se na potrebe podjetja primerno odzivajo. Faze same po sebi niso formalno zastavljene – gre za implicitno vrednotenje podjetja. Na primer podjetje, ki je že v fazi širitve na tuje trge, potrebuje večjo količino kapitala kot povsem novo podjetje, ki je v zgodnji fazi in komaj oblikuje svoj produkt ali storitev. Takšno novo podjetje potrebuje semenski kapital, ki ga nudijo finančni viri za tovrstno razvojno stopnjo. Zaradi razvojnih stopenj sta tako vrednost podjetja kot tudi investicija zastavljena drugače, temu primerno pa se deli vire financiranja.
 

Financiranje podjetij v različnih fazah
 

image
Financiranje začetne razvojne faze večinoma prevzamejo poslovni angeli, najdete jih v društvu Poslovni angeli Slovenije. Na fotografiji je predsednik društva Branko Drobnak. Foto: Ljubo Vukelič
Financiranje začetne razvojne faze večinoma prevzamejo poslovni angeli. Kot prvo v Sloveniji je takšen model financiranja formalno oblikovalo društvo Poslovni angeli Slovenije. Ti v začetni fazi financirajo inovativne produkte ali storitve, ki izkazujejo potencial hitre rasti na več trgih. Predsednik društva Branko Drobnak pravi, da financirajo startupe, ki so potrdili svojo idejo s produktom ali storitvijo. Ključen problem poslovnih angelov sta torej razvoj in iskanje tržne primernosti produkta ali storitve, ki jo predlaga startup. Idejo startupa sprotno testirajo na trgu, s čimer zmanjšujejo porabo razvojnih sredstev, saj lahko hitreje ugotovijo, ali trg produkt sploh sprejema. Ob financiranju poslovnih angelov lahko govorimo o prvi fazi razvoja podjetja s pomočjo orodij modeliranja začetnih idej. Poleg finančnega kapitala in oblikovanja začetnih idej produkta ali storitve poslovni angeli prevzemajo še vlogo mentorstva. S tem želijo usposobiti vodilne pri startupih, da bodo finance, ki so jim namenjene, znali tudi dobro uporabiti. Investicije za startup s strani Poslovnih angelov Slovenije se gibljejo med 50 in 400 tisoč evri. Kot investicije pa so različni tudi lastninski deleži v startupih, ki po vložku pripadajo poslovnim angelom. Lastniški delež je predvsem odvisen od vrednosti podjetja, marže produkta in možnosti prodaje produkta na različnih trgih. Po besedah Drobnaka pa morajo lastniki startupov v začetni fazi razvoja računati, da se bodo odrekli 15 do 20 odstotkom lastniškega deleža v zameno za investicijo.
image
Investicije za startup s strani Poslovnih angelov Slovenije se gibljejo med 50 in 400 tisoč evri. Foto: Shutterstock

Če se startup razvije in pride do večjega obsega poslovanja, se ga usmeri k drugim virom financiranja, ki imajo interes sodelovanja z bolj razvitimi idejami startupov. To bi pomenilo, da podjetje ni več v začetni fazi razvoja, temveč v drugačni fazi, kjer se išče zagonski kapital. Investitorji, ki nudijo zagonski kapital, so predvsem podjetniški pospeševalniki. Tako kot poslovni angeli tudi pospeševalniki individualno ocenjujejo vložek za podjetje ter lastniški delež, ki bi ga s tem pridobili. V sklopu pospeševalnikov se uporabljajo podobna orodja za razvoj ideje podjetja, kot se uporabljajo na prejšnjih razvojnih stopnjah. Razlika je v tem, da se s produktom, ki se je do te faze samo oblikoval, zdaj že išče kupce. Aleš Pustovrh iz izkušenj pravi, da je tranzicija iz začetne prve faze v drugo fazo dobra, saj uspešno sodelujejo s poslovnimi angeli, ki prvo fazo izvajajo. Po njegovem prepričanju gre za dve zaporedni fazi, in če je po mnenju poslovnih angelov startup zanimiv za pospeševalnik, ga tja tudi usmerijo. Obratno se zgodi, če v pospeševalniku opazijo, da je startup nekoliko prezgoden, zato ga usmerijo k poslovnim angelom. Sam ekosistem startupov v Sloveniji ocenjuje kot dobro povezan, kar pozitivno pripomore k rasti teh mikro podjetij.
Kot eno izmed težav pa Pustovrh omenja tretjo stopnjo razvoja, kjer pride do izraza tvegani kapital, s katerim se podjetje lahko širi na tuje trge. Tega je v Sloveniji zelo malo v primerjavi z Evropo ali primerljivimi vzhodnoevropskimi državami. Trenutno ocenjuje, da je celotna letna količina sredstev, ki jih vložijo skladi tveganega kapitala, manj kot 10 milijonov evrov, medtem ko slovenski startupi skupno zberejo 100 milijonov ali več. To investicijsko luknjo zato pokrivajo tuji skladi, ki pa neredko zahtevajo, da se startup preseli v tujino.
 

Mala in srednja podjetja
 

image
Simon Mastnak: »V času, ko se pojavljajo politična tveganja (trgovinske vojne, brexit …), je investiranje nuja, a zahteva resen razmislek o načinu financiranja investicij, saj preveč dolžniškega kapitala lahko sicer zdravo podjetje v kriznem letu ali dveh potisne na rob preživetja ali pahne čezenj.« Foto: Jože Suhadolnik/Delo
Tudi Simon Mastnak opaža, da so investicijsko luknjo pri najmanjših (tako imenovanih startup podjetjih) pokrili nekateri mednarodni skladi tveganega kapitala, od katerih so v zadnjem desetletju nekatera slovenska zagonska podjetja pridobila sredstva za poslovanje. Po njegovem mnenju tako ostaja opazna luknja pri vmesnih podjetjih: »V Sloveniji smo imeli tradicionalno problem pri majhnih in srednje velikih podjetjih. Torej takšnih, ki niso več zanimiva za sklade tveganega kapitala (ang. venture sklade), istočasno pa so premajhna za uvrstitev na borzo ali za velike tuje sklade zasebnega kapitala. To vrzel želimo zapolniti pri KD Skladih. Razvijamo namreč produkt, ki bo možnost financiranja rasti in razvoja prinesel tudi majhnim in srednje velikim podjetjem. Posebej tista, ki hitro povečujejo svoje prihodke, običajno težko vlagajo v opremo, gradijo proizvodne kapacitete, povečujejo prodajno mrežo – vse to samo s pomočjo lastnega denarnega toka in dolžniškega financiranja. A dodaten lastniški kapital jim lahko omogoči razvoj, ki ga sama ne bi nikdar mogla doseči.«

Tovrstni skladi v tujini obstajajo že desetletja, kako to, da je trg skladov zasebnega kapitala v Sloveniji ostal tako nerazvit? Mastnak razloge za to vidi v majhnosti Slovenije in njenega gospodarstva: »To so relativno slabe osnove za razvoj industrije skladov zasebnega kapitala, k temu pa je pri nas treba prišteti še veliko nerazumevanje delovanja takšnih skladov, saj so v javnosti prevečkrat prikazani v negativni luči, kljub temu da v podjetja prinašajo kapital, ki je potreben za naložbe, te pa so potrebne za rast podjetij, povečevanje dodane vrednosti in produktivnosti, kar je ključno za doseganje višjih plač zaposlenih.« Dodaja še: »Trenutno so v Sloveniji aktivni predvsem tuji skladi zasebnega kapitala, ki se osredotočajo na prevzeme večjih podjetij, medtem ko so manjši domači skladi osredotočeni na prestrukturiranja in odkup terjatev. Prvi domači skladi zasebnega kapitala, ki bodo vlagali v srednje velika podjetja, se ravnokar ustanavljajo.«

Letošnji razpis za spodbude za zagon inovativnih podjetij pri Slovenskem podjetniškem skladu ostaja odprt še do 19. aprila.
Glede na to, kako skromna ponudba je bila na tem področju do zdaj v Sloveniji, pa je morda na mestu vprašanje, ali ni vzrok za neobstoječo ponudbo v tem, da tudi povpraševanja po tem ni dovolj. Mastnak odgovarja, da to ne drži, saj imamo v Sloveniji močno tradicijo vrhunskih proizvodnih podjetij, ki so v svojih nišah vodilna tudi v svetovnem merilu, in pove, da so na KD Skladih obiskali okoli 30 družb, ki so vse na poti, da postanejo podjetniške zvezde. Imajo ogromno znanja, odlične produkte ter projekte, ki kažejo na ambicijo po nadaljnji rasti in razvoju, zato potrebujejo dodaten kapital. Za prenekatero podjetje pri tem ne gre le za željo po rasti, ampak za preživetveno nujo, saj v primeru, da kupcem, ki želijo vse večje količine vse bolj dovršenih proizvodov, teh ne morejo dostaviti, lahko izgubijo svoj celoten posel z njimi.

Sogovornik je tako mnenja, da je trenutni čas pravšnji za razvoj sklada zasebnega kapitala, ki bo ponujal takšna financiranja, saj se podjetja spopadajo z ogromnim potencialom, ki ga prinašajo nove tehnologije (tehnologija 4.0, umetna inteligenca), ki bodo prinesle nov skok v produktivnosti, a zahtevajo velika vlaganja v razvoj in posodobitve proizvodnje. To vse pa se dogaja v času, ko je veliko govora o morebitni recesiji, ki naj bi jo sprožila različna politična tveganja (trgovinske vojne, brexit ipd.). »V takem času je investiranje nuja, a zahteva resen razmislek o načinu financiranja investicij, saj preveč dolžniškega kapitala lahko sicer zdravo podjetje v kriznem letu ali dveh potisne na rob preživetja ali pahne čezenj.«
 

Dodatni kapital ali prodaja?
 

Pri iskanju kapitala preko skladov tveganega kapitala se seveda postavlja vprašanje, ali je sklad sploh pripravljen pri manjših zgodbah postati solastnik, ne pa v celoti prevzeti podjetja, ga prestrukturirati in po višji ceni prodati naprej. Večja podjetja so že do zdaj lahko kapital sklada porabila za dokapitalizacijo, ne da bi se odrekla celotnemu lastništvu, pri majhnih in srednje velikih podjetjih pa skladi zasebnega kapitala doslej takšnih transakcij praviloma niso izvajali.

Investicije za startup s strani Poslovnih angelov Slovenije se gibljejo med 50 in 400 tisoč evri.
Pri KD Skladih trdijo, da bo njihov sklad to možnost ponujal tudi temu segmentu podjetij in tako malih podjetnikov ne bo postavljal pred dilemo, ali prodati podjetje v trenutku, ko vidijo veliko potenciala za nadaljnjo rast.

Pri iskanju kapitala pa tudi pri najmanjših podjetjih ne gre prezreti ponudbe naše javne finančne institucije – Slovenskega podjetniškega sklada. Ta vsako leto na razpisih ponudi podjetjem ne le kapital za vse faze od zagonske naprej, torej tako semenski kapital kot tvegan kapital za rast, pač pa tudi druge oblike pomoči – od garancij, posebnih spodbud, predvsem pa ob mnogih produktih nudijo tudi vsebinsko podporo in ostalo pomoč v obliki nematerialnih spodbud, od pomoči pri mreženju do mentoriranja in administrativno-strokovne podpore. Letošnji razpis za spodbude za zagon inovativnih podjetij ostaja odprt še do 19. aprila.
 

Čas za velik korak?
 

Podjetniki, ki razmišljajo o tem, da je zdaj čas za velik korak naprej in za razširitev posla, imajo trenutno še ugodno okolje za iskanje kapitala. Znani španski poslovni angel Luis Martín Cabiedes je pred kratkim dejal: »Na voljo je toliko kapitala, da primanjkuje idej in uspešnih poslovnih modelov. Angelski investitorji se moramo kar potruditi, da najdemo dovolj primernih kandidatov, ki lahko naš kapital dovolj oplemenitijo, da zadovoljijo naše apetite. A za podjetnike je to zlata doba – kdor ima ideje in voljo, naj velike korake naredi zdaj, preden se razmere na finančnih trgih toliko spremenijo, da bo kapital postal precej bolj nedostopen.«
Več iz rubrike