Slovenija po obdavčitvi dohodkov iz kapitala že zdaj na zlati sredini

Napovedani davčni ukrepi v koalicijski pogodbi že od jeseni plašijo del gospodarstva, v javnosti pa se pojavljajo različne interpretacije napovedanih ukrepov. Čeprav so koalicijske obljube eno, dejansko izvedeni ukrepi pa običajno nekaj drugega, so gospodarstveniki in finančniki tokrat še posebej zaskrbljeni. Glede na decembrsko raziskavo svetovalne hiše Deloitte je o odhodu v tujino, tako osebno kot podjetja, že razmišljalo 29 odstotkov vprašanih.

Največji razlog za preplah med zasebnim sektorjem je ta, da koalicijska pogodba predvideva vključitev dohodkov iz kapitala in rent v dohodninsko osnovo za obdavčitev po progresivnih stopnjah. Trenutno so dohodki iz kapitala in rent obdavčeni po stopnji 25 odstotkov, potem pa bi se znesek, ki bi ga posameznik prejel iz depozitov, bančnih obresti, dividend, oddajanja nepremičnin in bi bil že obdavčen s 25 odstotki, po interpretaciji vštel še v letno davčno osnovo in bil tam potencialno dodatno obdavčen glede na stopnjo, ki je odvisna še od drugih dohodkov. »Njihova želja je, da se obresti, dividende in kapitalski dobički iz cedularne obdavčitve premaknejo spet v progresivno,« je dejala Andreja Škofič Klanjšček, partnerica Deloitta, odgovorna za davke na davčni konferenci Slovenskega instituta za revizijo, kjer so predstavili primerjalno analizo obdavčitve dohodkov fizičnih oseb na dohodke iz kapitala v Sloveniji in EU.

Razumljivo je, da so napovedani ukrepi dvignili veliko prahu. Dohodke iz kapitala v Sloveniji namreč dobiva velik del prebivalstva. »Vsi imamo depozite na banki, stanovanja, ki jih oddajamo v najem, delnice, skratka prihranke, ki jih ustvarjamo vse življenje,« pravi Andreja Škofič Klanjšček. Vse to je tudi že obdavčeno. »V javnosti se tudi napačno ustvarja vtis, da Slovenija dohodke od kapitala obdavčuje nizko glede na druge države, kar ni res. Glede na primerjalno analizo med vsemi državami EU smo ugotovili, da je Slovenija že zdaj na sredini lestvice,« pravi.


Bara Gradišar, vodja področja za osebno obdavčitev iz Deloitta, ki je predstavila izsledke, je na začetku pojasnila, da so po veljavnem zakonu obresti obdavčene po stopnji 25 odstotkov, ta davek pa je dokončen, torej se trenutno ne všteva v letno davčno osnovo, enako velja za dividende. Pri dobičku iz kapitala, kjer je začetna stopnja obdavčitve 25-odstotna, se na vsakih pet let lastništva kapitala stopnja znižuje in po dvajsetih letih znaša nič odstotkov. Tudi ta davek je dokončen. Izjema je, da so obresti na denarne depozite pri bankah in hranilnicah, ustanovljenih v Sloveniji ali EU, do tisoč evrov oproščene davka, take izjeme pa veljajo tudi v drugih državah. Kaj je pokazala primerjalna analiza?

Obdavčitev obresti

Obresti so obdavčene v vseh državah razen na Cipru in na Nizozemskem. »Če pogledamo, koliko so obdavčene obresti, med najbolj ugodne države spadata Bolgarija (osem odstotkov) in Romunija z desetodstotnim davkom na obresti, nato sledijo Malta in Hrvaška z do 12 odstotki ter Madžarska, Grčija, Litva in Češka s 15 odstotki. Slovenija je s 25 odstotki na zlati sredini, najbolj so obdavčene obresti v Veliki Britaniji, celo do 46 odstotkov, na Irskem do 42 odstotkov, na Finskem s 34 odstotki ter na Švedskem, v Franciji in Belgiji s 30 odstotki,« je pojasnila Gradišarjeva.

V letno davčno osnovo se obresti vštevajo na Irskem, Malti, Poljskem, Švedskem, v Estoniji, Luksemburgu, Španiji in Litvi. »Povsod drugje so obresti obdavčene kot v Sloveniji, cedularno, in se ne vštevajo v letno davčno osnovo.«

Prispevki na obresti so redkost, na Irskem se obresti obdavčijo tudi s prispevki s štirimi odstotki, ter na Slovaškem, kjer jih obdavčijo s 14 odstotki, ampak le za rezidente Slovaške, ki obresti prejmejo iz tujine. »Slovenija ne izstopa iz povprečja in je po stopnjah na sredini, obresti obdavčuje cedularno in jih ne obremenjuje s prispevki.«

Gradišarjeva je omenila še posebnost nemške zakonodaje, ki zavezancu daje možnost, da se sam odloči, ali se bodo obresti vključevale v letno dohodnino ali obdavčile posebej po načelu, kar je za zavezanca ugodneje. »Če se vštevajo v letno davčno osnovo, se izračuna osebna davčna stopnja posameznika, in če je ta nižja od obdavčitve obresti posebej, se posameznik lahko odloči, da se obresti štejejo v letno davčno osnovo, s čimer so potem manj davčno obremenjene.«

Obdavčitev dividend

Pri obdavčitvi dividend sta izjemi spet Ciper in Nizozemska, ki dividend ne obdavčujeta. Tudi Litva jih ne obdavčuje, razen če ob izplačilu dividend ni plačan davek od dohodkov pravnih oseb. Dividende v letno davčno osnovo vključuje zelo malo držav, med njimi so Irska, Malta, Španija, Litva in Estonija, vse druge države dividende obdavčujejo kot v Sloveniji, torej cedularno. »Nemčija je posebnost, zavezanec se lahko sam odloči, kaj je zanj ugodneje. Na Nizozemskem se ne obdavčujejo dejanski dohodki iz kapitala, ampak »ocenjeni« dohodek, zavezancu se na prvi dan novega leta sešteje vrednost premoženja, ki ga ima, nepremičnine, delnice, bančni in hranilni računi, in če vrednost presega 30.000 evrov, se odmeri davek po pavšalni stopnji 30 odstotkov, pri čemer tudi v nizozemski zakonodaji obstajajo številne izjeme pri obdavčitvi dohodka iz kapitala. Ker na Nizozemskem dejanski dohodek iz kapitala ni obdavčen, smo v primerjalni analizi Nizozemsko opredelili kot državo, ki dohodkov od kapitala ne obdavčuje,« pojasnjuje Gradišarjeva.

Po stopnji obdavčitve dividend sta Bolgarija in Romunija s petimi odstotki davka spet najugodnejši, sledita Malta in Hrvaška z do 12 odstotki, potem Grčija, Madžarska, Češka in Litva s 15, najbolj so dividende obremenjene v Luksemburgu do 42 odstotkov, na Irskem s 40 odstotki, v Veliki Britaniji s skoraj 40, na Slovaškem z do 35 odstotki, na Finskem z do 34 odstotki, na Švedskem, v Belgiji in Franciji dividende obdavčijo s 30 odstotki. Irska in Slovaška dodatno obremenjujeta dividende, prejete iz tujine, s prispevki za socialno zavarovanje.

Dobiček iz kapitala

Dobiček iz kapitala je obdavčen v vseh članicah EU, z izjemo Cipra, Nizozemske in Belgije. »V Belgiji je obdavčen, le ko finančni organ glede na druge dohodke posameznika ugotovi, da se kapitalski dobiček opredeljuje kot nenormalen oziroma špekulativen, takrat je obdavčen po 33-odstotni stopnji,« pojasnjuje Gradišarjeva.

Po stopnjah obdavčitve dobička iz kapitala sta Romunija in Bolgarija z desetimi odstotki spet najugodnejši, sledita Malta in Hrvaška z do 12 odstotki, Grčija, Madžarska, Litva in Češka s 15 odstotki, najbolj je kapitalski dobiček obdavčen v Luksemburgu, na Finskem in Irskem, s 34 in 33 odstotki, v Franciji in na Švedskem jih obdavčujejo s 30 odstotki, Slovenija je s 25 odstotki spet na sredini oziroma med bolj obdavčenimi.

V letno davčno osnovo je dobiček iz kapitala vštet v Estoniji, na Irskem, Malti, Poljskem, Nizozemskem, Švedskem, v Bolgariji, Litvi, Luksemburgu in Španiji, preostale države imajo enako kot Slovenija ločeno in dokončno obdavčitev. Socialni prispevki se na dobičke iz kapitala ne obračunajo nikjer, razen na Irskem in Slovaškem za dobičke iz kapitala, ki so prejeti iz tujine. »Obdavčitev v Luksemburgu je na ravni 42 odstotkov, kar je visoka stopnja, ampak enako kot v Sloveniji in drugje obstajajo številne izjeme, kako se lahko ta stopnja znižuje in se določen del dobička iz kapitala lahko odvzame iz obdavčitve, običajno je to, kot v Sloveniji, vezano na dolžino lastništva kapitala,« pojasnjuje Gradišarjeva.

Hrvaška vedno ugodnejša, Irska presenečenje

Navedla je tudi primer Hrvaške, »ki zadnja leta vztrajno spreminja svojo davčno zakonodajo tako, da postaja za hrvaške rezidente tako pri plačah kot dohodku iz kapitala čedalje bolj ugodna«.

Če posameznik v Sloveniji prejme bruto dividendo v višini 100.000 evrov, se obdavči po stopnji 25 odstotkov, neto dividenda je 75.000 evrov. Na Hrvaškem pa je stopnja 12 odstotkov, posameznik, ki biva v Zagrebu, je zavezan še plačilu zagrebškega mestna davka, tako da prejme 86.000 evrov neto dividende.

Zanimiva je tudi primerjava z Irsko, ki velja za eno davčno manj ugodnih držav za fizične osebe. »Pri plači to sicer ne velja, saj irski davčni zavezanec pri povprečni slovenski plači prejme 300 evrov višji neto. Večja razlika pa nastane pri dividendi, pri 100.000 bruto dividendi, slovenski zavezanec prejme 20.000 več od Irskega, dodatno pa je treba omeniti, da se na Irskem dividenda všteva v letno davčno osnovo.«

»Veliko posameznikov, ki se je prezaposlilo na Irsko, se ni ukvarjalo s celotnim davčnim okoljem, zato so bili šokirani, kakšno je razmerje med bruto in neto obremenitvijo dohodkov iz kapitala. Za selitev so se namreč odločili zaradi nizkega davka na dohodke pravnih oseb, Irska je namreč z nizkimi davki želela pritegniti v svoje okolje tehnološke družbe, saj so bili pred 15 leti gospodarsko precej nerazviti. Z odličnim okoljem za pravne osebe so hoteli, in to jim je tudi uspelo, privabiti multinacionalke z njihovimi znanji. Tako se danes vse, kar se fakturira iz Irske, znanje, razvoj, inovacije, ne vključuje v davčno osnovo, prihodki pravnih oseb kot taki niso obdavčeni. Tega v nobeni drugi državi ni. Zato imajo vsi tehnološki giganti, kar je vrednega, na Irskem. Tam so Facebook, Google, ogromno telekomunikacijskih podjetji. Razumljivo je, da je Irska potem ta primanjkljaj v proračunu morala dobiti nekje drugje in je tako visoko obdavčila fizične osebe in njihove prihodke iz kapitala,« je na letni davčni konferenci Slovenskega instituta za revizijo pojasnila njena podpredsednica mag. Saša Jerman.

Obdavčitev gospodarstva

Koalicijska pogodba predvideva tudi postavitev spodnje meje od dohodka pravnih oseb na pet odstotkov. Ker ni zapisano pet odstotkov od česa, je v javnosti prevladalo prepričanje, da to pomeni, da bo davčna osnova, ki bo ugotovljena pred uveljavljanjem različnih davčnih olajšav, obdavčena s temi petimi odstotki. Če bo podjetje izkazalo 100.000 evrov davčne osnove, nato pa bo uveljavljalo davčno olajšavo za vlaganja v raziskave v enakem znesku, potem davčna osnova za odmero tega davka ne bo znašala 0,00 evra kot doslej, ampak 100.000. Podjetje bo plačalo 5000 evrov davka. Predsednik gospodarske zbornice Boštjan Gorjup meni, da je ta ukrep pravičen. »Če imaš milijardo evrov težko podjetje in zaradi koriščenja olajšav ne plačaš nič davka, to ni sprejemljivo. Pet odstotkov od ustvarjenega dobička je v evropskih razmerah sprejemljiva stopnja davka na dohodke pravnih oseb. Olajšave za investicije in razvoj pa morajo pri tem kljub vsemu obstati,« je dejal v intervjuju za Svet kapitala, ki bo objavljen v eni od prihodnjih številk.

»Koalicijska pogodba govori tudi o obvezni participaciji delavca pri dobičku ter o povečanju prispevkov delodajalca za 0,8 odstotka vsako leto,« je poudarila Škofic Klanjškova. »Vlada je zelo poudarjala, da gre za prispevke delodajalca, čeprav vsi vemo, da so prispevki všteti v bruto strošek dela in se zaradi povečanja teh prispevkov delodajalcem višajo stroški dela, pri čemer to ne vpliva na neto plačilo delavca. Če se ta delež s 16,1 vsako leto zviša za 0,8 odstotka, bo za številna podjetja nemogoče poslovati v skladu s svojimi srednjeročnimi načrti, kaj šele na novo zaposlovati,« je poudarila Škofič Klanjščkova. Pred kratkim je bilo objavljeno poročilo OECD, ki je Slovenijo posvarilo o čezmerni obdavčitvi dela. »Davčna reforma je obvezna, a mora imeti nevtralen učinek na proračun ter naj bi širila davčne osnove in znižala davčne stopnje. Ker je Slovenija vedno razdeljena na bogate in revne, in historično velja pravilo, da revni so dobri in bogati slabi, je seveda dobro, če obdavčimo dohodke iz kapitala,« je cinično pripomnila Škofič Klanjščkova.

Finančno ministrstvo menda razmišlja predvsem o tem, kako razbremeniti spodnji in srednji razred, ne da bi dodatno obremenili proračun. Kakšni bodo ukrepi davčne reforme nove vlade, bo menda znano zelo kmalu, zagotovo pa še pred pomladjo.

Če bodo ukrepi iz koalicijske pogodbe uresničeni, so si bili glede na Deloittovo raziskavo, objavljeno decembra, vključeni predstavniki gospodarstva edini, da bi zmanjšali zaposlovanje ter investicije v širjenje proizvodnje, znižali pa bi tudi sredstva za raziskovalne in razvojne dejavnosti. Obenem so ocenili, da bi se kljub omenjenim ukrepom plače lahko nekoliko povišale.

»Ukrepi bodo negativno vplivali na poslovanje«

Rezultati Deloittove ankete kažejo še, da bi višja minimalna plača, davek na nepremičnine, dvig spodnje meje davka od dohodka pravnih oseb ter vključitev osebnih dohodkov iz kapitala v osnovo za odmero dohodnine vplivali na poslovanje gospodarskih subjektov. Nekoliko bolj bi na poslovanje gospodarstva vplivala uveljavitev zakona o obvezni udeležbi delavcev pri dobičku, najbolj pa bi gospodarstvo »ranil« dvig socialnih prispevkov, saj je kar 84 odstotkov anketiranih ocenilo, da bi to negativno vplivalo na njihovo poslovanje. Kljub temu se večji del vprašanih strinja, da je davčni sistem treba spremeniti.

Četrtina vprašanih ocenjuje, da je največja slabost slovenskega davčnega sistema prevelika obremenitev plač, šest odstotkov je kot slabost izpostavilo davčne stopnje pri DDV, enak delež vprašanih meni, da je slabost odsotnost socialne oziroma razvojne kapice in 14 odstotkov jih meni, da se slovenski davčni sistem prepogosto spreminja, hkrati pa je preveč kompleksen in vsebuje nejasne določbe.

Če bo davčni sistem spremenjen tako, kot predvideva koalicijski sporazum, se bo glede na anketo 13 odstotkov anketiranih zagotovo odločilo za selitev v tujino, 39 pa jih bo o tem razmislilo. O selitvi podjetja ali osebni selitvi v tujino v naslednjih treh letih je razmišljalo že 29 odstotkov vprašanih.

»Po skoraj 30 letih samostojnosti smo še vedno država pretežno slabo plačanih delavcev, radi pa bi bili razvojno naravnani in tehnološko napredni. Zdaj nam obljubljajo še bolj obremenjene plače in dodatno davčno obremenitev kapitala. To so kratkoročne rešitve, ki prinašajo politične točke volilnega telesa, ne upoštevajo pa glasu gospodarstva, torej tistih deležnikov, ki proračun polnijo s svojo gospodarsko pobudo, s podjetniškim duhom in prevzemanjem tveganj«, je še dejala Škofič Klanjščkova.