Slovenija izginja z radarja, pozornost Srbiji

V zadnjih dveh letih se je v Sloveniji oblikoval milijardni trg nedonosnih terjatev. Posojila, ki jih dolžniki niso mogli poravnavati, so morale banke pred krepitvijo kapitala namreč izločiti iz bilanc, zato so takšne slabe finančne terjatve do prebivalcev in podjetij končale na trgu. Večino teh, okoli pet milijard evrov, upravlja in prodaja Družba za upravljanje terjatev bank (DUTB), za okoli milijardo evrov terjatev pa so v paketih trgu ponudile še banke same. Večina velikih poslov je sklenjenih in v prihodnjih letih bodo kupci terjatev pozornost usmerili v njihovo unovčevanje ter preštevali izplen. Kupci se medtem ozirajo južneje od nas, glavni trg pa postaja Srbija.

V Sloveniji ima trg nedonosnih terjatev lahko globlji vpliv na gospodarstvo. Medtem ko je sanacija bančnih sistemov vrste drugih držav naplavila predvsem nasedle nepremičninske posle, je sanacija slovenskih poslovnih bank zaradi financiranja finančnih holdingov na prepih namreč postavila tudi lastništvo velikega dela gospodarstva. Posli, ki se sklepajo na tem večmilijardnem trgu, pa so pogosto prežeti s skrivnostmi. Skrite ne ostanejo le nakupne cene, ampak pogosto tudi dejanski kupci terjatev.

Kdo prodaja …

To velja tudi za državno DUTB. Čeprav je bila tako imenovana slaba banka (sami tega izraza sicer ne slišijo radi) leta 2013 ustanovljena predvsem z namenom, da davkoplačevalcem povrne čim večji del sredstev, porabljenih za sanacijo bank, njene učinkovitosti pri posameznem poslu ni mogoče spremljati. Za kaj takšnega bi potrebovali podatke o prenosnih vrednostih terjatev, torej, koliko je DUTB za posamezno terjatev plačala poslovnim bankam, in končne prodajne vrednosti teh terjatev. Na DUTB smo naslovili prošnjo, da nam posredujejo seznam desetih največjih terjatev, ki so jih doslej prodali, in podatke o tem, kdo so kupci. Vendar v DUTB niti bruto vrednosti terjatev, to je, koliko je znašal dolg do banke, ne razkrivajo. Še več, skrivnost so tudi kupci. Kot so nam namreč pojasnili, lahko kupca razkrijejo le, če je to v pogodbi izrecno dovoljeno, kar pa v večini primerov očitno ni.

Podobno skrivnostni so v državni NLB. Ta je že lani prodala za 369 milijonov evrov (bruto vrednost) terjatev do podjetij in za 104 milijone evrov slabih terjatev do fizičnih oseb, vendar kupcev banka v nobenem primeru ni razkrila. Drugače je bilo v primeru Unicredit banke, ki je paket slabih posojil (za 110 milijonov evrov po knjigovodski vrednosti) prodala konec preteklega leta. V banki očitno niso imeli težav s tem, da razkrijejo kupca – paket so prodali družbi B2 Kapital, slovenski izpostavi norveške družbe B2 Holding. Ta je na slovenski trg »posegla« že leta 2014, ko je od družbe Heta Asset Resolution, slabe banke nekdanje avstrijske Hypo banke, kupila za 168 milijonov evrov slabih terjatev do fizičnih oseb iz Slovenije, Hrvaške, Srbije in Črne gore. Heta, ki ima izpostavo tudi v Ljubljani, je konec preteklega leta objavila javni poziv še za terjatve do slovenskih podjetij (med drugim do Merkurja, obeh Zvonov, Imos Holdinga in Sportine Bled), in sicer v skupni vrednosti 121 milijonov evrov.

Voranc Vogel

Heta je tako kot DUTB »slaba banka« oziroma upravljavec slabih posojil, kar pomeni, da skuša čim več iztržiti s prodajo večinoma posameznih naložb, medtem ko prodajajo banke te večinoma v paketih. Izjema je Nova KBM, ki se je nedavno odločila, da prekine prodajo svojega paketa posojil, po neuradnih informacijah vrednega okoli 400 milijonov evrov, in skuša terjatve unovčiti sama. V banki so odločitev sprejeli kljub temu, da spodbuja paketno prodajo tudi Banka Slovenije, kjer pravijo, da naj se banka ukvarja z bančnimi posli, kamor upravljanje terjatev ne sodi. A dejstvo je, da se razmere na trgih izboljšujejo, kupci posameznih naložb niso več redkost, in če lahko na zajeten donos pri unovčevanju računajo kupci paketnih terjatev, za katere se tradicionalno zahtevajo visoki popusti, ni presenetljivo, da pred prodajo dvakrat razmislijo tudi v bankah.

… in kdo kupuje

Kupci večjih, več deset milijonov evrov vrednih terjatev so večinoma veliki finančni skladi predvsem iz zahodne Evrope in Združenih držav Amerike. Naši sogovorniki, ki so želeli ostati neimenovani, omenjajo med skladi, ki so dejavni pri nakupu terjatev na tem območju, ameriški sklad Pine River Capital (gre za kupca paketa terjatev NLB do podjetij), švicarski sklad DDM (kupca terjatev NLB do fizičnih oseb), Deutsche Bank, Kildare, Goldman Sachs, Lonestar, Blackstone in nekatere druge.

Veliki vlagatelji vidijo Slovenijo zgolj kot del trga vzhodne in srednje Evrope. Po podatkih družbe Deloitte je trg nedonosnih terjatev v devetih državah (poleg Slovenije še Poljske, Češke, Slovaške, Madžarske, Romunija, Hrvaške, Srbije in Bolgarije) vreden okoli 52 milijard evrov. Vlagatelje pritegnejo predvsem visoki diskonti, ti naj bi se v povprečju gibali med 80 in 90 odstotki. Skladi večinoma prispevajo sredstva za nakup portfelja slabih terjatev, le redki pa ga sami upravljajo. Pogosteje najamejo upravljavca, ki portfelj likvidira in skuša pri tem iz njega iztržiti čim več. A tako kot je nov trg slabih posojil, so nove tudi storitve upravljanja z njimi. Eden največjih upravljavcev na trgu (ne le v Sloveniji, ampak v celotni nekdanji skupni državi) je tako postal AK Servicing, ki je v polovični lasti slovenskega podjetja KF Finance in britanske družbe Apartners. Ta po pojasnilih naših sogovornikov, ki so želeli ostati neimenovani, med drugim servisira terjatve od NLB, Intese Srbija in šestih koroških bank v sklopu Raiffeisen banke. Sama upravljata terjatve že omenjeni norveški vlagatelj B2 Holding, in sicer prek slovenske izpostave B2 Kapital, ter češki APS Holding, po neuradnih podatkih kupec tretjega paketa slabih terjatev NLB.

Voranc Vogel

Kupci 
posameznih terjatev so zgodba zase

Veliko več pozornosti kot kupci paketnih terjatev so v Sloveniji vzbudili skladi, ki kupujejo posamične slabe terjatve oziroma terjatve do posameznih upnikov. Prvi tak večji posel je aprila 2015 izpeljala DUTB, ki je ameriški Bank of America Merrill Lynch International (BAMLI) prodala paket terjatev do Elana, ACH in Proteja, Polzele in Adrie Airways. BAMLI je po neuradnih podatkih za terjatve do omenjenih podjetij plačal okoli 100 milijonov evrov. Istega leta je sklad York skupaj s ciprskim podjetjem Elements Capitals Partners od banke Bawag in nekaterih drugih upnikov kupil za slabih 50 milijonov evrov terjatev do Istrabenza. York, ki sodeluje z Elements Capitals tudi pri drugih projektih, je medtem kupil še terjatve do skupine Sava in DZS, aktiven pa je tudi kot kupec terjatev v stečajih podjetij, povezanih z omenjenimi družbami. A eden od najaktivnejših kupcev slabih terjatev v Sloveniji naj bi se medtem znašel v finančnih težavah, tako da bo verjetno kaj kmalu začel iskati nove kupce za svoje naložbe. Prav vprašanja o dejanskih končnih kupcih terjatev dolžnikov pa že vseskozi najbolj burijo duhove. Da bi preprečili špekulativne nakupe predvsem DUTB, je zakonodajalec večkrat zaostril zakonodajo, toda s tem se dejansko ureja zgolj še »preprodaja« terjatev. Slovenija je z radarjev največjih vlagateljev namreč že izginila.