Slovenci smo raje lastniki kot najemniki

Prevladuje prepričanje, da je tisti, ki ima lastno nepremičnino, v življenju nekaj dosegel, tisti, ki najema pa, da se mu je v življenju nekje zataknilo.

Časi se spreminjajo

Drži, da so bile nekoč, recimo v 70. in 80. letih prejšnjega stoletja, razmere za nakup ali gradnjo lastnega stanovanja drugačne kot so zdaj. Če nič drugega, je dolgoročna stanovanjska posojila sčasoma »požrla« inflacija in zadnji obroki so bili navadno manj vredni kot položnica za njihovo plačilo. Hkrati pa sta tako lokalna skupnost kot država spodbujali gradnjo. Po osamosvojitvi, vstopu v EU in prevzemu evra so se stvari spremenile in pot do nepremičnine je postala trnova in draga. Nakup nepremičnine si lahko privošči vse manj prebivalstva.

Strokovnjaki pravijo, da v Evropi načelno velja, da se za najem pogosteje odločajo prebivalci razvitejših evropskih držav kot prebivalci manj razvitih držav. Največ najemov stanovanj v zadnjih letih opažajo v Švici in Nemčiji, prav tako se za najem stanovanjske nepremičnine vse bolj odločajo tudi v Sloveniji. Najmanj najemniških stanovanj pa je, na primer, v Romuniji.

Pexels

Smiselna vprašanja

Strokovnjaki priporočajo, da racionalno razmislimo, ali bomo najeli ali kupili nepremičnino, čustev pa da pri tem ne upoštevamo. Vprašati se moramo, zakaj sploh želimo lastno nepremičnino – ali nas motivira misel na to, da na določenem mestu poženemo svoje korenine, ali nepremičnino vidimo kot investicijo? Ne glede na motiv, si moramo naliti čistega vina v zvezi s svojim finančnim stanjem. Če nas bo nakup nepremičnine spravil na kant in nas pustil v tridesetletni negotovosti o tem, kako bomo zmogli odplačevati stanovanjsko posojilo in druge nujne mesečne stroške, potem je bolje razmisliti o najemu. Prav tako morate računati na to, da lastništvo nepremičnine prinaša številne dodatne stroške, ne le obroka posojila.

Nesreča nikoli ne počiva

Če naš proračun dovoljuje nakup stanovanja ali hiše in smo se odločili za lastniško pot, bi bilo treba vsekakor razmisliti o ustreznem zavarovanju tako nepremičnine kot tudi sebe. Saj veste, nesreča nikoli ne počiva, in če se vam kaj zgodi, lahko brez ustreznega življenjskega zavarovanja ostanejo bremena kredita na vaši družini. Kljub temu staremu pregovoru, so pri nas zavarovanja bivališč še vedno na nizki stopnji. Zavarovalničarji pogosto pravijo, da imamo Slovenci nadzavarovan vozni park in premalo zavarovane nepremičnine, čeprav je škoda pri zadnjih lahko precej večja in ima hujše posledice kot zvita pločevina na jeklenih konjičkih.

Zavarovanje najemniškega stanovanja

Lastna nepremičnina je za Slovence še vedno statusni simbol, a kljub temu je razmislek o najemu bivališča utemeljen. Pametno je, da je dom primerno zavarovan.

Zavarovanje lastniških nepremičnin je po zdravi pameti logično, drugače pa je v najemnih stanovanjih. Zavarovalničarji opozarjajo, da je pred vselitvijo v najemniško stanovanje smiselno preveriti, kako bomo v novem domu zavarovani. »Veliko najemnikov niti ne pomisli, da za svojo lastnino in odgovornost potrebujejo lastno zavarovalno polico, saj zmotno mislijo, da so kriti s polico lastnika zavarovanja. To pa navadno ne drži,« opozarjajo v Zavarovalnici Triglav.

»Drži,« pravijo naši sogovorniki iz največje zavarovalnice, »da premoženjska zavarovanja praviloma res sklepajo lastniki premoženja. Ti se glede na naše podatke najpogosteje odločijo za požarno zavarovanje (to vključuje denimo tudi naravne nevarnosti, kot so vihar, toča in, če je posebej dogovorjeno, poplava), potresno zavarovanje, strojelomno zavarovanje in vlomsko zavarovanje. Z lastnikom se zato pogovorite tudi o njegovi sklenjeni zavarovalni polici.«

Najemnik naj zavaruje svojo lastnino

Zavarovalničarji priporočajo, naj tako lastnik nepremičnine kot najemnik zavarujeta svoje premoženje: lastnik zavaruje nepremičnino in svojo opremo, najemnik pa zavaruje svoje stvari. »Torej, če se zaradi toče poškoduje streha, dobi povračilo lastnik stavbe. Če pa vam indirektni udar strele uniči računalnik, ki ste ga ustrezno zavarovali, se škoda povrne vam kot najemniku,« pravijo sogovorniki.

V Zavarovalnici Triglav opozorijo še na primere, ko nepremičnino zavaruje najemnik in je ob škodnem dogodku presenečen, ker odškodnina po obligacijskem zakonu pripada lastniku. »To je še posebno problematično, če lastnik in najemnik nista v najboljših odnosih. V takšnih primerih je namreč dokazovanje, da ima premoženjski interes izkazan nekdo, ki ni lastnik, lahko zelo težko oziroma pogosto praktično neizvedljivo,« še povedo.

Pexels

Zavarovanje je vedno cenejše
kot reševanje škode

Zavarovalničarji najemnikom priporočajo, da v zavarovanje vključijo tudi svojo odgovornost, kajti če boste sami povzročili škodo v najetem stanovanju, ste zanjo tudi odgovorni. »Škode zaradi tega so lahko zelo visoke in brez ustreznega zavarovanja – če gre za zavarovanje odgovornosti, je lahko prizadeta vaša celotna eksistenca. Recimo, če zgradba, ki ste jo najeli, zgori, ima v določenih primerih lastnik stanovanja pravico od vas zahtevati povračilo. Če ste za škodo na najetih kapacitetah odgovorni sami, gre za odgovornostno zavarovalno kritje. To pomeni, da se kot najemnik lahko zavarujete za takšne škode s sklenitvijo zavarovanja svoje odgovornosti,« sklenejo naši sogovorniki.

Pred sklenitvijo zavarovanja je treba dobro proučiti njegove pogoje, primerjati ponudbe več zavarovalnic – zavarovalnice namreč ravnajo tržno, in če boste »svoji« zavarovalnici prinesli ugodnejšo ponudbo konkurence za identično zavarovanje, vam bodo zelo verjetno tudi oni pripravili še konkurenčnejšo ponudbo. Ko. Bl.

* Članek omogoča Zavarovalnica Triglav