Slovenci največ potujemo od julija do septembra

Kakšne so potovalne navade Slovencev, smo proučili na podlagi svežih podatkov državnega statističnega urada (Surs) o turizmu ter v pogovorih s poznavalci turizma, predstavniki nekaterih turističnih agencij. Ker pa potovanja prinašajo tudi nekatera tveganja, smo predstavnike naše največje zavarovalnice vprašali, kako se lahko zavarujemo na počitnicah. Statistika za lani pravi, da se je vsaj enega zasebnega potovanja udeležilo okoli 1.170.000 ali 67 odstotkov prebivalcev Slovenije, starih 15 ali več let. Glede na leto 2015 se je delež povečal za štiri odstotne točke. Vseh zasebnih potovanj, ki smo jih opravili leta 2016, je bilo dobre štiri milijone. Skoraj polovico teh smo opravili poleti.

Najraje na Hrvaško

Delež zasebnih potovanj v tujino je lani znašal 60 odstotkov, podatki Sursa pa potrjujejo večkrat ponovljeno tezo, da Slovenci najraje potujemo na Hrvaško. K južni sosedi so se Slovenci odpravili v dveh tretjinah primerov, delež potovanj v Italijo je bil petodstoten, v Avstrijo ter Bosno in Hercegovino pa štiriodstoten. Podoben je bil vrstni red priljubljenih destinacij v prvem letošnjem četrtletju – Hrvaška prva, Avstrija druga in Italija tretja.

V vse več evropskih državah, tudi v nam bližnji Avstriji in Italiji, stroške helikopterskega reševanja – to lahko preseže 3000 evrov – ne krije zdravstvena zavarovalnica – ga pa krije turistično zavarovanje

Katere destinacije pa bodo po ocenah turističnih delavcev prevladovale to poletje? »Slovenski turisti se še vedno najpogosteje odločajo za poletno dopustovanje ob Jadranu ter v Grčiji in Španiji. Posebnih sprememb tega trenda ni, nekoliko manj povpraševanja je le po Egiptu in Tuniziji, saj je med strankami še vedno prisoten strah zaradi varnostnih razmer,« pravi Sergeja Zubkov iz turistične agencije Bonus. Podobno meni Mišo Mrvaljevič iz Združenja turističnih agencij Slovenije (ZTAS): »Slovenci najpogosteje obiščemo Hrvaško, pri čemer je glavni vzrok za to kombinacija bližine, tradicije in tudi poznavanja jezika naših sosedov. Povečuje pa se tudi obisk drugih sredozemskih držav in seveda otokov.«

Drugače letošnjo sezono napovedujejo v turistični agenciji Palma, kjer pravijo, da je po priljubljenosti na prvem mestu gotovo Grčija in seveda tudi Hrvaška. »Zelo priljubljene poletne destinacije so še Španija s Costa Bravo, Severni Ciper, Sicilija oziroma jug Italije, obala Rdečega morja s Hurgado in tudi Albanija, ki je nekoliko manj znana med Slovenci. Zanimanje se že nekaj časa vrača za Turčijo, zato se zelo lepo polnijo tudi rezervacije za turško obalo,« menijo v Palmi.

Pixabay

Aktivni oddih prinaša tudi tveganja

Njihovi sodelavci še opažajo, da se vse več gostov poleti odloča za aktivne počitnice, kar pomeni, da jih združujejo z ogledi znamenitosti ali športnimi aktivnostmi (vodni športi, kolesarjenje, pohodništvo). Opažajo še, da se tudi med poletnimi meseci povečuje zanimanje za potovanja, seveda pa imajo prednost bolj sveži kotički sveta, kot so Škotska, Irska, Islandija, Skandinavija, Rusija in baltske države. »Križarjenja so zanimiva tudi poleti in tudi daljša potovanja so v poletnem času vse bolj privlačna, prednost pa imajo Amerika, Kitajska in Šrilanka,« še povedo v Palmi.

Ni kaj, Slovenci radi raziskujemo tujino, kjer pa nam že majhna zdravstvena težava, kot je zvit gleženj, lahko zelo zagreni oddih. Da o kakšni nesreči v gorah, v kateri je nujno helikoptersko reševanje, niti ne govorimo. Doma smo za te primere zavarovani iz obveznega (in dopolnilnega) zdravstvenega zavarovanja, v tujini pa je veljavnost našega domačega zdravstvenega zavarovanja vprašanje meddržavnih dogovorov. Države EU in še nekatere druge, s katerimi ima naša država sklenjene dogovore, nam na podlagi evropske zdravstvene kartice (ki jo naročimo na zavodu za zdravstveno zavarovanje) zagotavljajo kritje stroškov nujnih zdravstvenih storitev v javni mreži, a to v nekaterih primerih ni dovolj.

Asistenčno zavarovanje

Za take primere je dobro pred potovanjem skleniti ustrezno turistično zavarovanje z zdravstveno asistenco. Na Triglavu smo izvedeli, da takšna zavarovanja veljajo kjerkoli po svetu in vključujejo asistenčno storitev v primeru bolezni ali nezgode. V Triglavu ponujajo tri pakete, ki se razlikujejo glede na kritje. Za potovanja v eksotične države in države z dragim zdravstvom (na primer ZDA) strokovnjaki iz Triglava priporočajo sklenitev paketa C. Sicer pa je največ povpraševanja po paketu B, katerega premija za osemdnevno zavarovanje stane 18,63 evra za posameznika oziroma 36,33 evra za družino. Če potujete več kot trikrat na leto, se vam izplača skleniti letno zavarovanje – v Triglavu opažajo, da se vse več ljudi odloča prav za letna zavarovanja. Njihovi strokovnjaki so nas opozorili, da v vse več evropskih državah, tudi v nam bližnji Avstriji in Italiji, stroške helikopterskega reševanja – to lahko preseže 3000 evrov – ne krije zdravstvena zavarovalnica – ga pa krije turistično zavarovanje. Nekaj dopustniškega proračuna bi zato bilo treba rezervirati za plačilo premije takšnega zavarovanja.

Večina nas potuje poleti

Da najraje potujemo v tretjem četrtletju, smo že zapisali. Takrat je bilo opravljenih 46 odstotkov vseh zasebnih potovanj leta 2016. Samo v tretjem četrtletju je bilo tudi več daljših potovanj (vsaj štiri prenočitve) kot krajših (od ene do treh prenočitev); prvih je bilo 58 odstotkov, drugih pa 42. V drugem četrtletju so se slovenski turisti odpravili na okoli 941.000 zasebnih potovanj (ali na 23 odstotkov vseh zasebnih potovanj leta 2016). Tretje po številu zasebnih potovanj je bilo četrto četrtletje (676.000 ali 17 odstotkov vseh). Najmanj zasebnih potovanj je bilo v prvem četrtletju (591.000 ali 15 odstotkov vseh).

Slovenci so na kar 45 odstotkih potovanj nastanjeni v brezplačnih nastanitvenih objektih – pri sorodnikih, znancih ali v lastnih počitniških hišicah.

Surs še navaja, da smo lani povprečno prenočili 4,9-krat (v Sloveniji povprečno tri prenočitve, v tujini 6,1 prenočitve). Kako zapravljivi pa smo Slovenci na potovanjih? Povprečna poraba je lani znašala 44 evrov na dan, pri čemer smo na potepih po Sloveniji porabili 36 evrov na dan, na potovanjih v tujini pa desetaka več. Če to primerjamo s podatki za prvo letošnje četrtletje, smo očitno postali zapravljivejši. V tem obdobju je slovenski turist na zasebnih potovanjih povprečno porabil 54 evrov na dan (v Sloveniji povprečno 47 evrov na dan, v tujini pa povprečno 59 evrov na dan). Največ denarja na dan so porabili tisti, ki so bili nastanjeni v hotelu (89 evrov na dan; v Sloveniji 73 evrov, v tujini 113 evrov), najmanj pa turisti, ki so živeli v lastnem počitniškem bivališču (18 evrov na dan; v Sloveniji 17 evrov, v tujini 19 evrov). Po podatkih Sursa smo slovenski turisti na 55 odstotkih zasebnih potovanj živeli v plačljivih nastanitvenih objektih, torej v hotelih, kampih ali drugih najetih nastanitvenih objektih.

Ko je spanje brezplačno

Na drugi strani lestvice »zapravljivosti« je še vedno veliko Slovencev, ki med potovanjem živijo v brezplačnih nastanitvenih objektih, torej pri sorodnikih in znancih ali v lastni počitniški hišici. Takšna nastanitev je bila izbor v 45 odstotkih zasebnih potovanj. Seveda pa pri tem ni upoštevana investicija v tak objekt, ki še zdaleč ni majhna. Če vse to zelo poenostavimo, bi si namesto nakupa počitniškega stanovanja na obali v višini 200.000 evrov lahko privoščili kar sto zelo dobrih tedenskih počitnic. A to je že druga zgodba.

* Članek omogoča Zavarovalnica Triglav.