Sledi padec … kaj pa če ne?

Zaradi tega so vlagatelji iz dneva v dan bolj zaskrbljeni. Pa imajo omenjeni (apokaliptični) vedeževalci prav?

Pošten odgovor je, da seveda nihče na svetu ne ve, kdaj se bo zgodilo in ali se bo sploh zgodilo. Je pa občudovanja vreden njihov trud, ki ga vlagajo v to dejavnost. Že ugledni ekonomist Robert J. Shiller je v legendarnem delu Irrational Exuberancelepo opisal, zakaj borzni dogodki privlačijo medije, z razmahom družbenih omrežij in tako imenovanih lažnih novic ali fake newspa borzni vedeževalci ponekod dobivajo kultne statuse. Če ne podajajo senzacionalističnih napovedi oziroma mnenj, potem niso zanimivi za medije, če pa tu niso navzoči, potem ne obstajajo. In seveda ljudje največkrat zaupajo v upravljanje svoj denar tem »pravim« strokovnjakom – tem, ki so medijsko prepoznavni in zanimivi.

Reuters

Naj vas ne bo strah korekcij

Kapitalski trgi brez volatilnosti niso naraven pojav, so kot oceani brez valov. Za nekatere vlagatelje valovi, ki premikajo kapitalske trge, pomenijo priložnost v obliki nakupa podcenjenih vrednostnih papirjev. Za druge spet vzrok za umik v varnejši pristan. Pomembno pa je vedeti, da na dolgoročne vlagatelje valovanje (oziroma volatilnost) nima pretiranega vpliva.
Kot dolgoročni vlagatelj morate narediti bistveno manj, kot največkrat mislite. Če ste seveda pred vstopom na finančni trg naredili domačo nalogo v obliki razpršenosti naložb. Ta vam bo v veliko pomoč pri krmarjenju po razburkanem finančnem oceanu.
V obdobju povečane volatilnosti na trgih adrenalina zagotovo ne manjka, vendar dolgoročnih vlagateljev ne bi smelo preveč skrbeti, predvsem pa ni najbolje prodajati naložb v takih okoliščinah. Zakaj ne? Ker obstaja velika verjetnost, da čeprav se s »pravočasno« prodajo naložb vlagatelji izognejo papirnatim izgubam, bodo na drugi strani najverjetneje zamudili tudi odboj navzgor. Ta je ponavadi hiter, nepričakovan in močan. Biti tako rekoč polno investiran tudi v obdobjih povečane volatilnosti ni nespametno, saj analize kažejo, da so donosnosti investitorjev skoraj dvakrat višje od investitorjev, ki zamudijo zgolj deset najdonosnejših dni. Še bolj zanimivo je spoznanje, da najdonosnejši dnevi ponavadi sledijo v 14 dneh po desetih najslabših dnevih na borzi. Z drugimi besedami, obstaja precejšna verjetnost, da vlagatelji, ki odprodajo svoje naložbe v obdobju povečane volatilnosti, zamudijo tudi popravke navzgor.

Na dolgoročne vlagatelje valovanje (oziroma volatilnost) nima pretiranega vpliva.

Tudi investicijski guru Jeremy Grantham je v pismu svojim vlagateljem pred kratkim pisal, da ni bistvene razlike med tem, ali borzni trg zapustijo na primer eno leto pred njegovim vrhom ali pa eno leto po njem. Zakaj? Ker če ga zapustijo prezgodaj, nas zgodovina uči, da vlagatelji ne bodo bistveno na boljšem, kot če ga sploh ne zapustijo in doživijo od časa do časa tudi borzne korekcije. Na trg vstopiti ob njegovem dnu in ga zapustiti na vrhu pa ni sposobnost, temveč gola sreča. Posledično želja po najugodnejšem trenutku vstopa na trg velikokrat privede do tega, da vlagatelj zamudi velik del ponovne rasti tečajev. Tako je poznana borzna modrost, da bistveno več denarja investitorji izgubijo, ko se pripravljajo na korekcije, kot dejansko med samimi korekcijami.

Po bitki je lahko biti general

Ljudje se vedno znova sprašujemo, kaj je v nekem trenutku, tako rekoč čez noč, povzročilo opazne spremembe v cenah različnih finančnih instrumentov. Klinična psihologa Kahneman in Riepe sta ugotovila, da se dogodki, ki jih najboljši strokovnjaki niso predvideli, zdijo popolnoma logični in pričakovani, ko se zgodijo. Vsak dan po zaprtju borznega trga znajo številni »strokovnjaki« natančno razložiti gibanje delniških trgov v dnevu, ki je za nami. Vlagatelj nehote dobi občutek, da je bil odziv trga sila pričakovan in bi ga dober finančni svetovalec oziroma upravitelj premoženja seveda moral predvideti ter predhodno ustrezno prilagoditi premoženje v upravljanju.
Žal enodnevnih premikov tako v pozitivno kot v negativno smer ni mogoče napovedati. Še več, tako rekoč nemogoče je natančno napovedati, kje bodo tečaji končali konec meseca ali konec leta. Morda se sliši nenavadno, a ravno ta kratkoročna nezmožnost natančnega napovedovanja borznih tečajev omogoča, da je povprečna realna letna donosnost dobro razpršenega portfelja delnic dolgoročno bistveno višja od drugih naložbenih razredov (obveznice, zakladne menice, depoziti, zlato).

Reuters

Zapravljajte malo, investirajte dolgoročno

Uradno smo globalno gledano še vedno v bikovskem borznem trendu, celo najdaljšem v vsej borzni zgodovini. In kdaj se je ta do večine vlagateljev prijateljski trend začel? Takrat, ko je zadnji borzni medved izdihnil, seveda; v zadnjem medvedjem trendu smo bili priča največjemu upadu vrednosti ameriškega delniškega indeksa S&P 500 po drugi svetovni vojni; S&P 500 je med 9. oktobrom 2007 ter 9. marcem 2009 izgubil kar 57 odstotkov vrednosti. In kar je najbolj zanimivo, borzni vzpon se je začel ravno takrat, ko smo v medijih brali novice o propadanju bank, težavah držav in rekordnih izgubah na borzah. Lahko si predstavljate, da je bilo vzdušje med investitorji takrat na rekordno nizki ravni, sledilo pa je eno najdonosnejših borznih desetletij.
Čeprav kratkoročni nihaji delniškega trga nimajo nobene sporočilne vrednosti za dolgoročnega vlagatelja, je pomembno, da dolgoročni vlagatelj razume, da višja donosnost delniških naložb (oziroma bolj tveganih naložb na splošno) v primerjavi s stereotipno varnimi naložbami izhaja ravno iz večjega, predvsem kratkoročnega nihanja. Veliki kratkoročni nihaji namreč niso nekaj, česar se mora investitor dolgoročno bati in kar mora preprečevati, ravno nasprotno, ti veliki kratkoročni nihaji odvračajo del vlagateljev (tiste s kratkoročnimi finančnimi cilji in tiste z dolgoročnimi, ki tega članka ne bodo brali) in s tem poskrbijo, da je pričakovana dolgoročna donosnost delniških naložb še višja, saj se enake koristi razdelijo med manj vlagateljev.
Trenutno je na Amazonu na voljo kar 56.656 knjig z več kot tremi milijardami zapisanih besed, ki vlagateljem pomagajo pri upravljanju njihovih osebnih financ in investiranju. Tako rekoč nemogoče bi bilo vse to gradivo prebrati. Morda pa bi večino zapisanega za uspešno krmarjenje med večino finančnih čeri lahko strnili v naslednjih nekaj besed: delajte veliko, zapravljate malo, investirajte dolgoročno in seveda razpršeno. Zgodovina nas uči, da uspeh ne bo izostal. Predvsem pa se zavedajte, da so spremembe cen vrednostnih papirjev najbolj normalen pojav na kapitalskih trgih.

––––––––––––––
* Vsebino je omogočila NLB.

Primož Jagarinec, privatni bančnik v NLB