Slabši DNK – višja premija

Leto 2016 je v zavarovalništvo z uvedbo Solventnost II prineslo številne spremembe in razkrilo številna tveganja. Manuela Zweimueller vodja regulative v EIOPA, evropskega organa za zavarovanja in poklicne pokojnine, poudarja, da nova direktiva pomeni velik korak k zagotavljanju nadzora nad zavarovalnicami na eni strani in pravicami potrošnikov na drugi.

Obrestne mere so zelo nizke že nekaj časa, ne le v zavarovalništvu tudi v bančništvu. Je v takem okolju sploh smiselno varčevati? In če da, koliko?

Težko je povedati, koliko naj posameznik vsak mesec privarčuje. Vsota je odvisna od situacije, v kateri je posameznik v določnem trenutku; ali je v pokoju ali je zaposlen, morda brez službe ali samozaposlen, kakšen je njegov slog življenja in kakšna je višina življenjskih stroškov v njegovi državi.

Naj vas vprašam drugače. Kolikšen odstotek od višine prihodka naj posameznik varčuje za čas, ko bo v pokoju?

Odstotek je odvisen od več dejavnikov, najbolj pa od tega, v katerem življenjskem obdobju je. Poudarjam pa, da je pokojninsko varčevanje vse pomembnejše, še posebno za mlajšo populacijo Evropske unije, ki mora začeti varčevati zelo zgodaj, da bo pozneje lahko dostojno živela. Pomembno je, da se pokojninsko varčevanje razprši glede na tri stebre: državno – obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, poklicno – dodatno pokojninsko zavarovanje in zasebno pokojninsko zavarovanje, ki je lahko v različnih naložbenih produktih. EIOPA pri tem spodbuja tudi zavarovalnice in pokojninske sklade, da lahko izvajajo dolgoročne investicije.

Veliko je bilo povedanega o Solventnosti II. Kaj je po vašem mnenju za potrošnika največja prednost nove uredbe?

Na splošno je Solventnost II zelo pomembna za zaščito potrošnikov. Drugi steber, ki pokriva upravljanje tveganj, določa, da se morajo zavarovalnice zelo dobro zavedati tveganj, ki jih prevzemajo, in morajo zagotoviti dovolj kapitala, da lahko izplačajo vse terjatve. Prednost tega sistema je tudi transparentnost tveganj in način upravljanja produktov, ki se začne pri pripravi produkta. Podjetja so namreč odgovorna, da že v postopku zasnove produkta določijo, komu bo zavarovalniški produkt prodan, ali lastnosti produkta ustrezajo potrebam potrošnikov in ali obstaja tveganje, da bodo nastala zavajanja pri prodaji.

Stranska posledica nizkih obrestnih mer je tudi veliko konkurence, trg pa je poln podobnih produktov. Na podlagi česa naj se potrošnik sploh odloči?

Konkurenca in raznovrstnost produktov sta dobri stvari. Pri odločitvi, kateri produkt izbrati, je zelo pomemben strokovni nasvet, še posebno pri kompleksnejših zavarovanjih, ki morda vključujejo tudi investicije. Ključno je, da stranka dobi personaliziran nasvet, prilagojen posameznikovim potrebam, življenjskemu obdobju ter višini prihodka. EIOPA se zavzema tudi za uveljavitev standardnih dokumentov s ključnimi informacijami za vsak produkt, ki bo v prihodnje omogočil lažjo primerjavo med različnimi produkti na trgu. Menim, da bodo podjetja morala še bolj v ospredje postaviti potrošnika in svoje produkte prilagoditi strankam, da bodo ti čim bolj ustrezali individualnim potrebam. V prihodnosti bo tako moralo biti čim več narejenega za personalizacijo produktov.

Ali je res, da bo zaradi vse večje konkurence zaščita potrošnikov še manjša? S katerimi največjimi tveganji se zdaj spopadajo potrošniki?

Potrošniki morajo imeti izbiro in biti hkrati zaščiteni. Največja tveganja se pojavljajo pri lastnostih produkta. Ti ne ustrezajo posameznikovim potrebam, izdelke se prodaja neustreznim ciljnim skupinam, imajo neprimerno ceno ali pa, na primer, niso transparentni glede stroškov, povezanih z zavarovalniškimi produkti, ki vsebujejo investicije.

V Sloveniji se je zgodilo, da je ena največjih zavarovalnic na trgu agresivno tržila zavarovanje za primer raka in potrošnike prepričevala o nakupu nečesa, kar jim pripada že na podlagi obveznega zavarovanja.

Ko se tak problem pojavi, je zelo pomembno, da imajo nadzorniki sistem, prek katerega lahko zbirajo reklamacije, jih analizirajo in se temu primerno odzovejo, v skrajnih primerih lahko produkt tudi vzamejo s trga. Da bi se izognili takšnim praksam, EIOPA vzpostavlja dokument, ki bo zelo preprosto na enem mestu potrošniku omogočil vpogled v to, kaj mu določeno zavarovanje krije in kako dolgo traja pogodba. Prav tako bo ta dokument omogočil primerjavo med različnimi produkti v različnih državah EU.

Kako se bo zavarovalniški trg odzval na spremenjene pogoje na trgu dela, kjer je vse več delavcev v slabo zavarovanih oblikah dela?

To vprašanje morajo rešiti socialne in delavske instance vsake države, ne zavarovalnice.

V smislu novih tehnologij se postavlja vprašanje, ali bodo zavarovalniška podjetja od potrošnikov zahtevala teste DNK? Kako in kdaj se bodo odzvali regulatorji?

EIOPA o tem, priznam, še ni govorila, je pa gotovo zanimivo in to bom predstavila. Kot vem osebno, zavarovalnice ne morejo potrošnika prisiliti, da opravi test. Če pa zavarovanec v to privoli, se premija lahko zviša ali zniža, odvisno od tveganja za zavarovalnico. Zaradi možnosti, da dobite v prihodnosti raka, kot mi je znano iz nekaterih primerov, ne boste dobili višje premije, saj je napredek v medicini poskrbel, da raka zelo učinkovito zdravimo.

Kakšno pa je stališče EIOPE do novih digitalnih tehnologij in velikih podatkov?

Digitalizacija ima številne pozitivne učinke na potrošnike, vendar moramo biti kot regulatorji pozorni tudi na potencialna tveganja, ki jih tehnologija prinaša. Pod okriljem komiteja, ki mu letos predseduje EIOPA, bomo opredelili mogoče vplive masovnih podatkov. Poudarek bo na vprašanjih, kot so, ali masovni podatki zmanjšujejo možnost izbire, kakšen je njihov vpliv na premije ter ali obstaja tveganje, da bi zaradi teh podatkov zavarovalnice lahko odklonile zavarovanje določenim posameznikom. Ne želimo, da je dostop do zavarovanj omejen, zato je zdaj najprej treba raziskati vplive novih digitalnih tehnologij, da bomo s sprejetimi ukrepi lahko preprečevali škodo, ki bi se lahko zgodila potrošnikom.

Kdo bo po vašem mnenju odgovoren za nesrečo avtonomnih vozil?

Običajno je v podobnih primerih odgovornost na strani proizvajalca, a bo to treba v vsakem primeru dokazovati. V prvi fazi bo škodo najverjetneje poravnala zavarovalnica voznika, ta pa bo poplačilo škode terjala od proizvajalca.

Naravne nesreče so vse pogostejše, s tem pa tudi škoda in stroški za zavarovalnice, ki tako zvišujejo premije, da si jih marsikateri pridelovalec hrane ne more več privoščiti.

V zeleni knjigi o zavarovanju pred naravnimi nesrečami in nesrečami, ki jih povzroča človek, je evropska komisija poudarila pogostost in intenziteto naravnih nesreč ter to, da mora biti na ravni EU sklenjen dogovor, kako to škodo primerno zavarovati. Ena od možnosti je, da država zagotovi kritje na najvišji stopnji tveganja, tako kot že v Franciji in Španiji. Naslednja rešitev je, da bi se kmetovalci morali obvezno zavarovati. Obvezno zavarovanje ima prednost nižjih premij, ker če je obvezno, je skupni znesek, ki ga prejme zavarovalnica precej višji kot pri neobveznem.