Si Slovenci sploh želimo tujih investicij?

Slovenija se je zadnja leta povzpela med najbolj privlačne džave za tuji kapital, tuje investitorje 
in menedžerje. V malo podalsko deželo jih privablja precej dejavnikov, kljub temu pa se med postopkom sklepanja posla pogosto kaj zatakne, zaradi česar tuji investitorji za vedno potegnejo črto čez zeleno referenčno državo v digitalni Evropi, kot jo imenuje slovenska vlada. Zakaj?
Fotografija: Matjaž Tavčar
Odpri galerijo
Matjaž Tavčar

Svetovni indeks perspektivnosti je v letu 2016 med 149 državami Slovenijo postavil na zavidljivo dvajseto mesto. Odlična strateška lega, državna blaginja, varnost, zdravstveni sistem, šolski sistem, narava, družbeni kapital ter poslovno okolje so ocenjeni z zelo visokimi ocenami.

Na prvi pogled je Slovenija meka za tuje investitorje, a na njihovo končno odločitev vpliva nekaj dejavnikov, zaradi katerih se velikokrat obrnejo stran in Slovenijo za vedno izbrišejo s seznama potencialnih investicij. So za to krivi previsoki davki, zapleteni birokratski postopki, majhnost trga?

Matjaž Tavčar
Matjaž Tavčar

Da, to je nekaj pomembnih ovir, o tem, kakšne so izkušnje tujih investitorjev v Sloveniji, pa smo prisluhnili kar neposredno njim. Na konferenci Slovenia Business Bridge so na okrogli mizi o investiranju spregovorili predstavnik podjetja PwC za jugovzhodno Evropo Ed Macnamara, poslovnež Matjaž Schroll iz investicijskega sklada Franklin Templeton, ustanovitelj United Group Dragan Šolak, izvršni partner v podjetju Innova Capital Andrzej Bartos, izvršni direktor podjetja KGAL GmbH & Co. KG Gert Waltenbauer in direktor Elsewedy Electric S.A.E. Ahmed El Sewedy. Njihov odgovor je bil enoznačen, Slovenija bi lahko postala inkubator v regiji, ima velik izvozni potencial, predvsem v industrijskem sektorju, a manjka ji nekaj izredno pomembnega, to je samoiniciativa.

Tuji menedžerji in finančniki so omenili nekaj manjših ovir pri sklepanju posla v Sloveniji, a dodali, da je teh vedno manj. Opazili so izboljšanje trga dela, fleksibilnosti finančnega trga, enostavnejšo birokracijo in vsako leto bolj prijazen davčni sistem.

Slovenija je na prvi pogled meka za tuje investitorje, a na njihovo končno odločitev vpliva nekaj dejavnikov, zaradi katerih se velikokrat obrnejo stran in Slovenijo izbrišejo s seznama potencialnih investicij.

Z njimi se je strinjal premier Miro Cerar, ki je slovenski in tuji gospodarski smetani povedal, da je vlada v tem mandatu sprejela številne sistemske spremembe in ukrepe, ki so namenjeni izboljšanju poslovnega okolja ter povečanju konkurenčnosti gospodarstva, saj želi tako spodbujati tuje in domače investitorje, da bodo v Sloveniji ustvarjali delovna mesta z visoko dodano vrednostjo.

Prvi rezultati njihovega dela so že vidni. Poleg pohval tujih menedžerjev se kažejo v prebojnih zgodbah, ki so nastale v sodelovanju s tujci. »Podjetja, kot so Magma, Novartis in Yaskawa, so dokaz, da smo se odprli širšemu trgu,« je povedal Cerar. Ed Macnamara iz podjetja PwC je k temu dodal, da vidi poslovno prednost tudi v velikosti trga. »Zaradi majhnosti države je tukaj laže vzpostaviti in ohranjati stike.«

Tuji predstavniki podjetij, investitorji in menedžerji so se strinjali, da jih od vlaganja v Slovenijo odvrača odnos do tujih investitorjev. »V Sloveniji jim pravite tajkuni, v Veliki Britaniji jih imenujemo podjetniki,« je strnil misli vseh sodelujočih Macnamara. Po njihovem mnenju delamo razlike med domačimi in tujimi investitorji. Waltenbauer je povedal, da v resnici ni razlike med domačim in tujim investitorjem, temveč med dobrim in slabim. »Česa se bojite? Iščite investitorje. Domače in tuje. In to ne le finančne, temveč tudi strateške. Imate izobražene ljudi in dobra podjetja, izkoristite to.«

Ed Macnamara, Pwc: V Sloveniji jim pravite tajkuni, v Veliki Britaniji jih imenujemo podjetniki.

Matjaž Schroll iz svetovno znanega investicijskega sklada Franklin Templeton, ki je med drugim investiral v Studio Moderna in Helios, je iz lastnih izkušenj povedal, da je v Sloveniji težko priti do poslovnega tkiva podjetja. »Prodaje in posle bi morali sklepati hitreje. Naj vas spomnim na primera Cimos in Trimo,« je dejal. »Mešana uprava podjetja ni slaba stvar, saj se z njeno pomočjo podjetju odpre nov trg, obogatijo ga druga kultura, izkušnje in poslovne prakse iz tujine.« Z njim se je strinjal direktor britanske podružnice banke Goldman Sachs Georgios Triantafyllou, ki vidi odskočno desko Slovenije v tem, da država odstopi kot lastnica podjetij in jih čim prej privatizira.

Matjaž Tavčar
Matjaž Tavčar

Tudi Macnamara meni, da je privatizacija podjetij magnet za tuje investitorje. »Država je dokazano slaba upravljavka podjetij. Njena vloga naj bosta ustvarjanje novih delovnih mest in iskanje mostu med izobraževalnim sistemom in odličnim kadrom. Če ne bo dobrih služb, bodo mladi z visoko izobrazbo odšli v tujino, Slovenija pa bo začela privlačiti le še tiste z nizko izobrazbo.«

Tako kot vsi tuji udeleženci investicijske konference je tudi ameriški ambasador Brent R. Hartley opazil in pohvalil slovenski patriotizem, a povedal, da se tujih investitorjev ne smemo bati. »Imate premočan kulturni kapital in kot narod ste preveč povezani, da bi tuji menedžerji v mešanih upravah zadušili slovenskega duha,« je s spodbudno mislijo sklenil četrto investicijsko in razvojno konferenco Slovenia Business Bridge ameriški ambasador.     

Več iz rubrike