Si Rusija še zasluži mesto v BRIC?

Če pogledamo vzajemne sklade, ki sredstva vlagateljev v večji meri investirajo na ruski trg oziroma trge, tesno povezane z Rusijo, vidimo, da so v zadnjih 12 mesecih vlagateljem prinesli v povprečju 30-odstotno donosnost. Na triletni ravni je ta nekoliko nižja, a vendar je. Je vlaganje v ruske delnice sploh še smiselno, glede na to, da je za nami daljše obdobje rasti? 

Eden najcenejših delniških trgov

Leta 2001, samo tri leta po propadu ruskega rublja, je Jim O’Neill iz Goldman Sachsa imenoval skupino držav, ki so jo poimenovali BRIC – Brazilija, Rusija, Indija in Kitajska – razvijajoči se trgi, za katere so rekli, da bodo dominirali svetu še pred letom 2050. Naslednjih nekaj let so vlagatelji vlagali ogromno sredstev v Rusijo, saj so hitro rastoče cene nafte pognale gospodarstvo v obdobje nadpovprečne rasti in razvoja. Obdobje je z občasnimi prekinitvami trajalo vse do leta 2011, ko je gospodarstvo zašlo v težave, v naslednjih treh letih je ruski delniški trg padel za približno polovico. 

Rusija je v tistem obdobju postala eden najcenejših delniških trgov na svetu in za tiste, ki bi si upali investirati sredstva na trg, ki se mu je izogibala večina profesionalnih upravljavcev premoženja, je bila še vedno visoko tvegana naložbena priložnost. Ruske delnice so bile in so še poceni z dobrim razlogom. Investiranje v Rusijo je visoko tvegano in visoko volatilno, tako ni primerno za vlagatelje, ki se hočejo izogniti tveganju. Rusija se spopada z visoko stopnjo korupcije, poteze vlade oziroma odziv zahodnih držav nanje pa lahko še dodatno vplivajo na sentiment vlagateljev – zato je pri investiranju smiselno upoštevati tudi politično tveganje. In ta država je znana po tem, da vedno znova poskrbi, da imajo njeni kritiki vedno več streliva. 

Vprašanje, ki si ga morajo v tem trenutku postaviti vlagatelji, je, koliko prihodnjega dogajanja je že všteto v ceno delnic. Večja ruska podjetja, ki so tesno povezana s tujino, ne morejo bankrotirati čez noč, sploh pa ne tista, katerih prihodki so odvisni od prodaje surovin evropskim državam. Kdor verjame, da se delniški trg skozi čas vrača na zgodovinsko povprečje, bi moral biti zainteresiran za vlaganje v Rusijo. Ne glede na vse pa investiranje v Rusijo ni za tiste, ki nočejo visokega tveganja in visoke volatilnosti. Poleg političnega tveganja, ki je na teh trgih večje, je tu še valutno tveganje, saj so trgi v razvoju podvrženi visoki volatilnosti nacionalnih valut.

Za mnenje o ruskem delniškem trgu smo povprašali tudi domače analitike in upravitelje premoženja. V luči Trumpove zmage, višjih cen nafte in možnosti, da bodo sankcije zoper Rusijo letos omiljene, je ruski trg v preteklih mesecih močno narasel. 

Ali gre pričakovati nadaljevanje trenda? 

Anja Cajner iz NLB Skladov pravi: »Ruske delnice so lani dosegle skoraj 65-odstotno donosnost, vključujoč dividende in v evrih. Takšne donosnosti letos ne pričakujemo, bi pa lahko ruske delnice kljub vsemu pozitivno presenetile. Stanje v Rusiji, ki je že od leta 2014 v recesiji, se namreč še naprej izboljšuje. Gospodarstvo se bo letos predvidoma okrepilo za 1,2 odstotka, poleg tega je pretekla depreciacija rublja državo prisilila v prilagoditev novim razmeram. Proračunski primanjkljaj je tako kljub znižanju cen energentov, glavnega vira proračunskih prihodkov, približno triodstoten in se še znižuje.« In dodaja: »Z izvolitvijo Trumpa bi se lahko otoplili odnosi med Rusijo in ZDA, s čimer bi verjetno tudi nekatere proruske države evroobmočja zahtevale vsaj zmanjšanje sankcij, kar bi ob močni odvisnosti ruskega gospodarstva od evropskega še dodatno zmanjšalo negotovost.« Z njo se strinjata tudi upravitelja premoženja iz KD Skladov Luka Flere in Aleš Lokar, ki med drugim opozarjata še na »geopolitično sliko, ki se je za Rusijo z izvolitvijo Trumpa izboljšala, hkrati pa so čedalje glasnejši glasovi iz Evrope po umiku sankcij«. Pričakujeta, da bodo letos, najverjetneje v drugi polovici leta, sankcije zahoda do Rusije omiljene ali celo umaknjene. 

Anja Cajner iz NLB Skladov: »Stanje v Rusiji, ki je že od leta 2014 
v recesiji, se še naprej izboljšuje.«

Optimistično je tudi mnenje Miha Mihalja, upravitelja premoženja pri ALTA Skladih. »Ruski kapitalski trg v preteklih mesecih ni tako rastel kot preostali razvijajoči se trgi. Trenutno je v rahlem zatišju, kar je predvsem posledica šibke rasti cene nafte in preostalih energentov. Glede na razmere pa je Rusija vseeno še naprej po vrednotenjih eden od zelo obetavnih trgov. Poudariti je treba, da se ji letos končno obeta pozitivna gospodarska rast, zaradi višjih cen nafte in drugih surovin bi bila lahko ena od dobrih zgodb rasti. Ob stabilni ceni nafte in plina bi lahko ohranila stabilno valuto, njihova centralna banka pa bi še naprej vodila ekspanzivno monetarno politiko z zniževanjem obrestne mere. Pričakujemo tudi, da bodo ruska državna podjetja zaradi proračunskih potreb čedalje večji delež dobičkov vračala v obliki dividend, kar bi trgu dalo močno podporo,« je povedal. 

Da ima ruski trg velik potencial, meni tudi Primož Hočevar iz Finančnih trgov. »Ruski trg ima dolgoročno še vedno velik potencial za rast. Ruska podjetja so, kljub nedavni rasti, še vedno vrednotena izredno nizko, vedeti moramo, da so se vlagatelji v letu 2015 zaradi vseh negotovosti množično umikali. Ob trenutnih cenah nafte oziroma nadaljevanju njene blage rasti, še zlasti pa ob omilitvi ali celo odpravi sankcij, lahko ruski trg v prihodnje še lepo preseneti,« je povedal za Vzajemce. 

Vse kaže, da država še vedno predstavlja velik potencial, obenem pa veliko tveganje. Še vedno gre za zelo volatilen trg, na katerem smo v preteklosti doživeli veliko presenečenj, tako pozitivnih kot negativnih. In nenazadnje, gre za državo, ki je zaradi močne odvisnosti od cen energentov obsojena na obdobja ciklične devalvacije. Če smo zdaj na začetku novega cikla rasti energentov, je izpostavitev z delom portfelja, sploh glede na ugodna vrednotenja ruskih podjetij in geopolitično situacijo, smiselna. Ključne za vlado pa bodo v prihodnje reforme in odnosi z zahodnimi državami.