Sedem nasvetov za zavarovanje premoženja

Zavarovalnice v Sloveniji (in tudi širši regiji) vsako leto zberejo več premij in obetajo si, da se bo ta trend še nekaj časa nadaljeval. Po neuradnih podatkih je pri nas še vedno nezavarovana vsaka četrta hiša in vsako peto stanovanje.
Fotografija: Jože Suhadolnik
Odpri galerijo
Jože Suhadolnik

A pozor – tudi mnogo tistih, ki imajo premoženje zavarovano, ni sklenilo police, ki najbolje ustreza njihovi situaciji, kar lahko z grozo ugotovijo šele, ko je zavarovanje treba unovčiti. V izogib takšni nevšečnosti predstavljamo sedem nasvetov za pravilno zavarovanje nepremičnine.

❶ Podaljševanje ali sklepanje nove police

Mnogi ste vajeni, da vas za zavarovanje nepremičnine vsako leto obišče zavarovalni agent. Ob tem se lahko tudi pregleda, ali so na nepremičnini nastale večje spremembe, zaradi katerih se mora prilagoditi tudi zavarovalna polica. A pozor, ni povsem nepomembno, v kakšni obliki se to napravi. Pri dolgoročnih zavarovalnih pogodbah (trajanje daljše kot tri leta) lahko namreč po preteku določenega obdobja od zavarovalne pogodbe tudi odstopite – a če vam agent namesto podaljševanja zavarovalne police ali dopolnitve obstoječe to vsakič uredi kot novo polico, ki nadomešča prejšnjo, tega ne boste mogli izkoristiti.

V primeru podzavarovanosti tudi pri nizkih zneskih škode te ne bo v celoti krila zavarovalnica.

Mag. Gorazd Čibej, vršilec dolžnosti direktorja Agencije za zavarovalni nadzor, pojasnjuje: »946. člen obligacijskega zakonika za premoženjska zavarovanja, sklenjena za več kot tri leta, določa, da sme tako zavarovalnica kakor zavarovalec enostransko odstopiti od zavarovalne pogodbe po preteku treh let z odpovednim rokom šestih mesecev. To je treba pisno sporočiti drugi stranki.

Če pa gre za zavarovanje brez določenega roka trajanja ali če je v zavarovalni pogodbi dogovorjen rok trajanja z možnostjo, da se zavarovalna pogodba podaljšuje za enako časovno obdobje, sme tako zavarovalnica kakor zavarovalec enostransko odstopiti od zavarovalne pogodbe z dnem zapadlosti premije. Tudi v tem primeru mora drugo stranko pisno obvestiti o odstopu najmanj tri mesece pred zapadlostjo premije.« Vsakoletno sklepanje zavarovalne police, ki nadomešča prejšnjo, torej povzroči, da omenjenega roka za odstop od pogodbe nikoli ne dosežete.

❷ Cena še zdaleč ni edino merilo

Žal ali na srečo eno zavarovanje nepremičnine ni enako drugemu. Torej zgolj povprašati na različne družbe, koliko bi vas stalo zavarovanje nepremičnine, in nato izbrati najcenejšo ponujeno opcijo, še zdaleč ni najbolj modra odločitev. Različne police imajo različne pogoje in zelo različne omejitve, kaj krijejo in do katere višine. Žal to oteži primerjavo med ponudniki, a vsekakor je priporočljivo, da si zavarovalec pozorno prebere pogoje in pravila, preden sklene drago dolgoročno polico. Če vas agent sili v hiter podpis pogodbe na način top shop prodaje – če podpišete še danes, dobite zraven še brezplačen osvežilec zraka –, to verjetno ni ponudba, ki jo morate zagrabiti. Posebej pozoren je treba biti pri omejitvah, v določenih primerih je lahko višina izplačila omejena na zelo nizek znesek – na primer v primeru poplave. Morda v nekaterih takšnih primerih zavarovanje škode sploh ne krije. Vse to je vredno pretehtati, preden se odločite za pravo polico.

❸ Za izplačilo zavarovalnine je tržna vrednost nepomembna!

Za koliko sploh zavarovati nepremičnino? Za toliko, kolikor je vredna, vendar! A pozor, v primeru zavarovanja tu ne gre za tržno vrednost. Mag. Čibej pravi: »Določitev relevantne cene za zavarovanje nepremičnine v zakonodaji ni predpisana. To pomeni, da vsaka zavarovalnica to lahko določi v svojih splošnih pogojih in nepremičnine vrednoti po svojem modelu – so si pa ti modeli verjetno precej podobni. Ni pa pri tem pomembna tržna vrednost, pač pa tako imenovano gradbeno vrednost novega objekta.« Tudi če je tržna vrednost precej višja, vam bo zavarovalnica izplačala zgolj gradbeno vrednost novega objekta. Krasna lega in čudovit razgled iz vaše nepremičnine nič ne pripomore k višjemu izplačilu zavarovalnine v primeru škodnega dogodka. Plačevati zavarovanje za višjo zavarovalno vsoto torej ni smiselno, saj je to stran vržen denar. Plačevanje nižje zavarovalne vsote pa prav tako ni smiselno, saj bi v primeru katastrofe morali razliko kriti sami oziroma bi to pomenilo, da ste podzavarovani, kar pomeni, da vam zavarovalnica škode ne bo krila v celoti.

Jože Suhadolnik
Jože Suhadolnik

❹ Podzavarovanost: ne pričakujte preveč!

Mnogi se opečejo, ker napačno razumejo, kaj pomeni pojem podzavarovanost. Recimo, da je oprema v vašem stanovanju vredna 150.000 evrov, vi pa jo zavarujete zgolj do višine 50.000 evrov. Požar vam uniči kuhinjsko opremo, ki je vredna ravno omenjenih 50.000 evrov. Koliko vam bo zavarovalnica povrnila? Marsikdo napačno domneva, da bo v takšnem primeru dobil povrnjeno vso škodo. Toda takšnemu zavarovanju za manj, kot je dejansko vredno, se reče podzavarovanje in posledično prinese le ustrezen del kritja škode. V zgornjem primeru to pomeni, da imate zavarovano le tretjino vrednosti, kar pomeni, da vam bodo ob škodi v višini 50.000 evrov izplačali zgolj tretjino tega zneska, torej nekaj manj kot 17.000 evrov.

❺ Več polic pri različnih zavarovalnicah

Kot že omenjeno, različne cene zavarovanja za določene vrste rizika se lahko pri različnih zavarovalnicah močno razlikujejo. Je torej možno isto nepremičnino za različne rizike zavarovati pri različnih zavarovalnicah. Mag. Čibej pojasnjuje: »Načeloma ima lahko zavarovalec sklenjenih več zavarovalnih polic za isti objekt pri različnih zavarovalnicah. Tako bi lahko na primer zavaroval določen riziko pri eni, drugega pa pri drugi zavarovalnici. A to verjetno ni najbolj ugodna rešitev, saj zavarovalnice ponavadi ponujajo celotne pakete, ki so običajno bolj ugodni kot prej omenjeno sestavljanje posamičnih zavarovanj. Omejitev pri tem torej ni, je pa s stališča zavarovalca bolj ekonomično zavarovanje pri eni zavarovalnici.« Pri tem je smiselno opozoriti, da seveda ne morete iste škode uveljavljati pri različnih zavarovalnicah in dobiti izplačano odškodnino, ki je večkratni škode. V škodnem primeru ste upravičeni le do ene zavarovalnine na istem predmetu, ne glede na to, koliko polic bi imelo sklenjenih.

❻ Dejanska in nova vrednost

Vrednost stare nepremičnine je seveda manjša od nove, a če se zgodi katastrofa, nas seveda nadomeščanje starih rabljenih elementov stane več, kot so bili dejansko vredni. Zavarovalnice zato ponujajo (ob ustrezno višji premiji), da se lahko odločimo ter nepremičnino in opremo zavarujemo za novo, ne pa za dejansko vrednost. To pomeni, da v primeru škodnega dogodka zavarovalnica od gradbene vrednosti objekta ne odšteje amortizacije oziroma padca vrednosti zaradi obrabe, pač pa je objekt ves čas trajanja zavarovanja zavarovan za novo vrednost zavarovalec lahko pričakuje v primeru škodnega dogodka ves čas pričakuje enako višino odškodnine, ne glede na to, da se objekt stara.

❼ Kam po pomoč, če se z zavarovalnico ne strinjamo?

Kaj pa lahko zavarovanec stori, če ni zadovoljen na primer s ponujeno odškodnino ali s katerimkoli drugim pogojem? Ima še kakšne druge možnosti, kot da se obrne na sodišče? Mag. Čibej pravi: »Najprej lahko pritožbo naslovi na samo zavarovalnico, saj ima vsaka vzpostavljen notranji sistem reševanja pritožb (ali podobno na zavarovalno-zastopniško družbo, prek katere je bilo zavarovanje sklenjeno, če ima pripombe glede na postopek sklepanja zavarovanja). Vsaka zavarovalnica mora v svojih pogojih določiti tudi izvajalca zunajsodnega reševanja sporov. Če z njihovim odgovorom ni zadovoljen oziroma da v predpisanem roku 30 dni ni odločitve, se zavarovalec lahko po pomoč obrne na mediacijski center, ki deluje v okviru Slovenskega zavarovalnega združenja. Ta sicer ni pristojen za izdajo zavezujoče odločbe, a običajno lahko uspešno pomaga doseči sporazum – na leto obravnava približno dvesto primerov. Naslednja možnost je varuh dobrih poslovnih običajev s področja zavarovalništva, ki prav tako deluje pod okriljem Slovenskega zavarovalnega združenja – to je v primeru sporov zaradi neupoštevanja zavarovalnega kodeksa in dobrih poslovnih običajev, ki ga morajo spoštovati zavarovalnice. Kot zadnja možnost je seveda sodna pot, a kot vidite, ima zavarovanec kar nekaj možnih pravnih poti, preden spor pride na sodišče.«

Več iz rubrike