Je vztrajanje pri varčevanju z delnicami še smiselno?

Myhajlo Todurov

Glede na dogajanje v zadnjem letu in dejstvo, da rast ni več samoumevna, ... je sploh še smiselno vztrajati pri delnicah?

Odgovor je žal odvisen od parametrov, na katere ne moremo vplivati.
Najpomembnejše v tem trenutku je vedeti, kakšna doba varčevanja je še pred vami. V primeru, da boste sredstva potrebovali v dveh ali treh letih, bi se strinjal, da vztrajanje pri delnicah v tem trenutku ni več smiselno, in bi razmišljal o prilagoditvi portfelja v bolj konzervativno obliko. Če imate uravnoteženo razpršen portfelj, imate vsaj polovico sredstev investiranih v ameriških delnicah, ki pa so v tem trenutku blizu rekordom.

Če imate pred seboj na primer še 10 let ali več, vas finančne krize ne smejo skrbeti oziroma jim ne smete pripisovati preveč pomembne vloge.


Poglejmo hipotetičen primer finančne krize, do katere bi lahko prišlo v nekaj letih: delniški trgi padejo za 50 odstotkov in s tem tudi vrednost vaših prihrankov. To seveda ne pomeni konca sveta, saj med začetkom padcev in nadaljevanjem rasti v povprečju mine eno leto, v dveh letih pa bi se zelo verjetno vrnili na izhodišče. Še vedno pa bi s tem izgubili dve leti. Obstaja tudi velika verjetnost, da bi se odzvali panično in sredstva umaknili iz delnic v nepravem trenutku. V najboljšem primeru bi se vaša preostala doba varčevanja podaljšala za leto ali dve. Smotrn odziv bi bil sprijazniti se z delno izgubo, v negativnem primeru pa bi s čustvenimi odzivi hitro naredili še večjo zmešnjavo.

Druga zgodba je pri dolgoročnih vlagateljih oziroma pri ljudeh, ki imajo pred sabo še 5 ali več let varčevanja. Če imate pred seboj na primer še 10 let ali več, vas finančne krize ne smejo skrbeti oziroma jim ne smete pripisovati preveč pomembne vloge. Čas v tem primeru odigra vlogo dodatne varovalke, pri kateri si lahko privoščite višje tveganje. Zlato pravilo pravi, da bo vsak vlagatelj, ki bo na delniških trgih prisoten vsaj 10 let, najmanj enkrat doživel padec v višini 50 odstotkov. In če pogledamo grafe pretekle krize – zadnje, ki spada med najhujše v zgodovini – vidimo, da se ne zdi več tako grozna. Za dolgoročne vlagatelje tovrstni dogodki predstavljajo bolj priložnost kot pa nevarnost.

Ne glede na zapisano pa je na mestu nasvet, da če ste zaskrbljeni, je zadnje, kar si želite pri naložbi, to, da vam krati spanec. Če vam povzroča skrbi, se raje umaknite z delniških trgov (ne v celoti, a dovolj, da vas hipotetični padci ne bi prizadeli). Po eni strani tvegate, da boste zamudili kakšnih 10 odstotkov rasti, po drugi pa niste v skrbeh zaradi morebitnih 10 ali več odstotkov padca.

Moje osebno mnenje je, da v trenutnih razmerah ni smotrno imeti več kot 30 odstotkov celotnega portfelja v tržnih delnicah. Podoben delež bi morale predstavljati tudi obveznice, preostanek pa naložbe s fiksnim donosom. Na tak način bi gibanje portfelja postalo bolj obvladljivo, morebitni pretresi na trgih pa vas ne bi tako močno prizadeli.
Več iz rubrike