Se obvezniški trgi tokrat motijo?

Svet guvernerjev ameriške centralne banke (Fed) je na sestanku pretekli teden ohranil obrestno mero nespremenjeno, kar je bilo pričakovano. Nekaj dvomov pa je vzbudil govor predsednika Feda.
Fotografija: A man rides a bike in front of the Federal Reserve Board building on Constitution Avenue in Washington, U.S., March 27, 2019.  REUTERS/Brendan McDermid - RC182D2DB110
Odpri galerijo
A man rides a bike in front of the Federal Reserve Board building on Constitution Avenue in Washington, U.S., March 27, 2019. REUTERS/Brendan McDermid - RC182D2DB110

Ta je nakazal bolj mlačno politiko obrestnih mer v prihodnje. Odziv na delniških trgih dan po tem sporočilu je bil precej negativen, vendar verjetno bolj kot posledica dogajanja na trgu obveznic kot govora predsednika Feda.

Donos triletne ameriške obveznice je padel pod donos enomesečne obveznice že v začetku tega meseca. Dan po sestanku Feda (22. marca) pa je tudi donos 10-letne ameriške obveznice padel pod donos enomesečne, donosa 20- in 30-letne obveznice pa sta se še obdržala nad donosom enomesečne obveznice, vendar bi lahko glede na trend gibanja v naslednjem mesecu ali dveh tudi ta dva prešla v inverzno območje.



Pomembnost inverzne krivulje donosa je v tem, da je bila v preteklosti znanilec prihajajočih recesij. V povprečju so delniški trgi po nastopu inverznosti krivulje donosa v osmih mesecih dosegli svoje vrhove in nato prešli v obdobje popravka. To kaže na povprečje v preteklosti, kar pomeni, da se lahko upadanje trgov seveda zgodi prej ali pozneje. Res je, da je bila inverznost dober znanilec sprememb trenda na delniških trgih, vendar je treba upoštevati tudi vsakokratne razmere in stanje gospodarstva v času nastanka inverznosti krivulje. Kakorkoli gledamo, temelj gospodarstva v ZDA ostaja soliden. Podpirajo ga zgodovinsko nizka brezposelnost, nizka inflacija in vodilni ekonomski indeks, ki je pokazatelj splošnega dobrega stanja ameriškega gospodarstva. Ta se je zvišal prvič v petih mesecih, kar lahko kaže na stabilno splošno rast gospodarstva. Naslednji pomemben dejavnik je Fed. Po podatkih je Fed zdaj imetnik večjega deleža ameriških obveznic kot v prejšnjih obdobjih inverznih krivulj donosa, kar pomeni, da ima možnost vplivanja na donos na dolgem delu krivulje.

Pixabay
Pixabay


Vendar so se od zadnjega sestanka Feda precej spremenila pričakovanja glede lani napovedane dinamike normalizacije obrestnih mer. Trg letos skoraj ne pričakuje več zvišanja obrestne mere, nekoliko presenetljivo pa je, da se je močno povečal delež tistih, ki letos pričakujejo znižanje obrestne mere.
V zadnjih dveh obdobjih inverznosti krivulje smo spremljali precej drugačno okolje. V primerjavi z zdajšnjim stanjem so bile tedaj obrestne mere neprimerno višje, neprimerno višja je bila tudi inflacija, precej podobno kot zdaj, čeprav tudi nekoliko višja, pa je bila stopnja brezposelnosti. V tem času pa se je močno spremenila produktivnost. In morda v tem najdemo nekaj svetlega, da nas lahko krivulje skrbi nekoliko manj. Vlagatelji namreč želijo imeti višji donos ob daljši ročnosti v razmerah rastočih cen. Zaradi naraščajoče produktivnosti pa je vprašanje legitimnosti rasti cen v prihodnje povsem na mestu. Ta se je močno povečala v zadnjem desetletju, še bolj pa se bo verjetno povečala v prihodnje s prihodom in uvedbo tehnologij v industrijo, kot so internet stvari, umetna inteligenca, veriženje blokov in robotizacija. Vse to bo vplivalo na znižanje stroškov, povišanje marž in večje dobičke, za kar pa ne bo treba višati cen proizvodov.

Sveže objavljeni podatki s trga nepremičnin in glede potrošniškega zaupanja za zdaj ne vzbujajo skrbi. Podobno tudi ne BDP, ki je bil v četrtem četrtletju nekoliko nižji, vendar je ostal pri solidnih 2,2 odstotka.

Delniški indeks S&P 500 kljub manjšemu padcu dan po zasedanju Feda ves mesec ne odraža inverznosti krivulje donosa, kar je deloma logično, saj je inverznost bolj dolgoročen kazalnik sprememb na trgu, glede na trenutno stanje gospodarstva in vpetost Feda pa ni nujno, da je tokrat povsem relevanten znanilec slabših časov na delniškem trgu. Močan dejavnik rasti delnic v tem letu v ZDA so bila tudi posojila za nakup delnic (angl. margin debt). Ta so dosegla vrh maja 2018 pri zavidljivih 669 milijardah ameriških dolarjev in postopoma upadala do konca leta, kar je bilo v skladu z gibanji na trgu. Letos se spet postopoma krepijo, v prvih dveh mesecih je iz tega naslova na trg znova prišlo skoraj 30 milijard ameriških dolarjev. Gibanje te vrednosti kaže precej dobro stanje razpoloženja vlagateljev, saj izposoja denarja pomeni zaupanje v rast in obratno.



Slavko Rogan, upravljavec sklada v ALTA Skladih d.d..

Več iz rubrike

Komentarji: