Še en dvig v ZDA ter načrt poti v Evropi v luči rastočih političnih negotovosti

Ugibanja o potencialnih razpletih in posledicah za Evropo povečujejo negotovost na političnem parketu ter se izražajo tudi na kapitalskih trgih. Večja volatilnost je bila do zdaj sicer omejena na regijo, popravek je bil najbolj opazen na delniškem indeksu španske borze (Ibex) in pri španskih državnih obveznicah, ki so 4. oktobra dosegle šestmesečno dno. Seveda se je negativno gibanje odrazilo tudi na širšem evropskem delniškem indeksu in gibanju pribitkov perifernih obveznic glede na nemško državno obveznico.

Reuters

Novo politično tveganje je še dodatno zapletlo razmere za Evropsko centralno banko (ECB), ki je odjavo načrta zniževanja nakupov obveznic na odprtem trgu iz septembra že preložila na oktober. ECB se želi izogniti zaostrovanju finančnih razmer, ki bi lahko vodile v slabšanje gospodarskega okrevanja. Natančno spremlja gibanje inflacije, kjer je cilj dvoodstotna vzdržna dolgoročna inflacija na ravni EMU, jasno pa je izrazila tudi stališče, da bo referenčne obrestne mere tudi po zaključku nakupov na odprtem trgu ohranjala na rekordno nizkih ravneh. ECB podrobneje spremlja tudi gibanje vrednosti evra. Krepitev vrednosti skupne valute, ki je od začetka letošnjega leta do začetka oktobra proti dolarju pridobil več kot 12 odstotkov, lahko pomembneje zaostri monetarne pogoje v EU in posledično negativno vpliva na gospodarsko dinamiko. Zadnji makroekonomski podatki sicer dajejo podporo optimistom, saj so gospodarske razmere v Evropi dobre, krepi se tudi gospodarska dinamika v vseh obrobnih državah.

Reuters

Kot v Evropi ostaja septembra močna tudi globalna gospodarska aktivnost. Le-ta je po poročanju Markita na najvišjih ravneh v več kot dveh letih. Indeks globalne proizvodnje in storitev pa kaže, da bo tudi v zadnjem četrtletju 2017 globalna gospodarska aktivnost ostala na poti rasti.

Reuters

V nasprotju z ECB se pričakuje, da bo Ameriška centralna banka (FED) letos po dveh dvigih še enkrat dvignila referenčno obrestno mero. V zadnjem četrtletju leta 2017 se tako ponavlja vprašanje, ki kapitalske trge zaposluje že od začetka leta: konec zelo stimulativnih politik centralnih bank, vpliv teh na donose na kapitalskih trgih ter v razmerah visokih vrednotenj praktično vseh naložbenih razredov – ali lahko dobre gospodarske razmere spodbudijo poslovanje podjetij skladno s pričakovanji?