S twitterjem do višjih donosov

Glede na gibanje tečajev po izvolitvi novega ameriškega predsednika, odzivih na njegove izjave in objave na družbenih omrežjih, je vse bolj jasno, da je pred nami zelo pestro in nepredvidljivo leto.

Vse pogosteje namreč analitiki za trgovanje uporabljajo računalniške algoritme, ki takoj po vsakem Trumpovem govoru izvedejo nakup ali prodajo delnic, na katere se objava nanaša. Podjetja se prebijajo med 500 milijoni novih tvitov, ki se vsak dan pojavijo na tem socialnem omrežju ter trgujejo na podlagi izjav pomembnih ljudi, kot je na primer Donald Trump.

Trump na twitterju najbolj vpliva na dnevno trgovanje na finančnih trgih.

Wall Street ne razkriva, pri katerih delnicah uporablja tako tehnologijo in kakšen je vpliv na njihovo vrednost oziroma kako velik delež celotnega trgovanja so podobni algoritmi. Gotovo pa je dovolj poveden že podatek, da tudi tako velike investicijske družbe, kot so Goldman Sachs, Morgan Stanley, Bank of Amerika in Merill Lynch ne željo komentirati vplivov algoritemskega trgovanja na delnice.

Izvršni direktor sklada Ritholtz Wealth Management, Josh Brown pravi, da to ni presenetljivo. Podjetja namreč zelo veliko znanja in kapitala vlagajo v razvoj, kar se da učinkovitega sistema algoritemskega trgovanja, zato ne želijo, da konkurenca posnema njihov model.

Trump je najbolj negativno komentiral poslovanje velikih ameriških avtomobilskih podjetij, kot so Ford, General Motors in Toyota.

»Nihče ne bo javno priznal in se hvalil, da ima preverjen in učinkovit sistem, zakaj bi. Očitno pa je, da pri tem ne gre za človeški dejavnik, ampak je vse odvisno od tehnologije,« je dodal Brown. Bloomberg, največji ponudnik tržnih podatkov in novic, ki jih uporabljajo tako analitiki kot povprečni vlagatelji, navaja, da so objave, ki jih Trump objavlja na twitterju najpomembnejše in najhitreje procesirane novice, ki najbolj vplivajo na dnevno trgovanje na finančnih trgih. Obstajajo celo aplikacije, ki vlagatelje opozarjajo na vsak tvit, neposredno povezan z njihovimi delnicami.

Trump, ki je 20. januarja 2017 prisegel kot 45. predsednik ZDA, je v svojih objavah napovedal, da bo temeljito spremenil poslovno okolje v ZDA. Najbolj negativno je komentiral predvsem poslovanje in politiko velikih ameriških avtomobilskih podjetij, kot so Ford, General Motors in Toyota. Obtožil jih je, da zaradi znižanja stroškov svojo proizvodnjo selijo v Mehiko, ter jim zagrozil z visokimi davčnimi obremenitvami v primeru uvoza in prodaje izdelkov v ZDA. Takoj po tem, je delnica Toyote izgubila en odstotek, kar pomeni dve milijardi dolarjev tržne vrednosti.

Algoritemsko trgovanje je avtomatsko trgovanje z vnaprej programirano aplikacijo.

Nimajo pa samo Trumpove objave tako velikega vpliva na dogajanje na trgih. Clintonova je, na primer, pred časom zelo negativno vplivala na vrednost delnic biofarmacevtskih podjetij, saj je želela omejiti zelo visoke dobičke, ki jih ta podjetja dosegajo zaradi visokih cen zdravil. To se je na koncu pokazalo tudi pri vzajemnih skladih, ki vlagajo v farmacevtske delnice.

Finančni analitik Jim Cramer pravi, da Trumpove objave za povprečnega vlagatelja nimajo nobenega trajnega vpliva. Sicer je mogoč kratkoročen padec delnic, vendar se trend hitro obrne. Pomembno je, da se investitorji primerno odzovejo ter si z dobro razpršitvijo premoženja in daljšim časovnim obdobjem zagotovijo čim večjo varnost. Tudi največji in najuspešnejši vlagatelji, kot je Warren Buffett, se ne ukvarjajo s kratkoročnimi dogodki.

Reuters

Kaj je algoritemsko trgovanje?

Algoritem je skupek točno določenih pravil, ki v vnaprej določenih situacijah izvede neko dejanje. Algoritemsko trgovanje je torej avtomatsko trgovanje z vnaprej programirano aplikacijo, ki ob izpolnjenih pogojih izvede nakup ali prodajo vrednostnega papirja. Taki posli se večinoma sklepajo zelo hitro in jih navadna oseba nikoli ne bi mogla izpeljati. V zadnjih letih so se pojavili številni kritiki tovrstnega trgovanja, saj so si večje investicijske hiše tako ustvarile prednost pred povprečnimi vlagatelji. Algoritemsko trgovanje (oziroma visoko frekvenčno trgovanje) je, po mnenju analitikov, večinoma odgovorno tudi za številne nenadne padce na trgih oziroma tako imenovane »flash crash« primere, ki smo jim bili v zadnjih letih priča. Glede na podatke naj bi kar 70 odstotkov vseh transakcij na ameriških delniških trgih opravili računalniki z vnaprej sprogramiranimi algoritmi. Na borzah trgujejo zelo hitri računalniki, ki merjeno v milisekundah ločijo dobre od najboljših trgovcev na svetu. In prav hitrost na koncu odloča o tem, kdo iz igre odide kot zmagovalec z velikim zaslužkom.

Niso pa prisotni samo negativni učinki tovrstne strategije. Poleg likvidnosti, ki jo tako zagotavljajo, lahko poskrbijo za boljši izkoristek posameznikovega znanja oziroma iz procesa investiranja izločijo čustva. Kljub različnim filmskim zgodbam so kapitalski trgi še vedno zelo demokratično okolje, kjer ne moreš kupiti višje donosnosti.

Dejan Marolt, gostujoče pero