S trgovanjem se da uspeti, toda kako?

Veliko ljudi meni, da je trgovanje igra na srečo, ki dolgoročno ne more biti dobičkonosna. Te nasvete je treba jemati z veliko rezervo. Pametno je, da najprej spoznamo pravila igre in šele nato sodimo, ali je neka stvar dobičkonosna ali ne. Kot dokazujejo nekateri uspešni slovenski dnevni borzni trgovci, se uspeti da, vendar so za to potrebni trdna volja, železna disciplina, učenje in čakanje na priložnosti, ki se vedno znova ponujajo na trgu.

Z vzponom elektronskih trgovalnih platform se je v zadnjih letih na borzah pojavil nov način trgovanja, imenovan dnevno trgovanje (angl. daytrading). Kaj sploh je dnevno trgovanje, zakaj postaja vse bolj priljubljeno in kakšne pasti skriva ta na videz preprosti borzni »šport«?

Dnevno trgovanje je po definiciji oblika trgovanja, pri katerem trgovec na borzi zapre in odpre pozicijo znotraj trgovalnega dne. Trgovalni dan traja 24 ur na valutnem trgu oziroma od odprtja do zaprtja borze (praviloma sedem ur).

Ko govorimo o dnevnem trgovanju, trgovalce (vlagatelj ni primeren izraz, saj označuje osebo, ki kupuje vrednostni papir za daljše obdobje) v osnovi delimo v tri skupine. Prva skupina so ljudje, ki iščejo vznemirjenje, podobno, kot se dogaja na stavnicah in v igralnicah. Zanje je trgovanje vir adrenalina. Druga skupina trguje zaradi lastnega ega, saj se taki trgovci pred prijatelji in sodelavci izjemno radi hvalijo s svojimi dosežki. Spoznali jih boste po velikih računalniških monitorjih in zgodbah o bajnih dobičkih, ki pa jih nikoli ne dobite na vpogled. V tretjo skupino pa sodijo trgovci, ki trgovanje jemljejo kot posel. Veliko časa in denarja vložijo v raziskovanje, izobraževanje, iskanje stroškovno ugodnih borznih hiš itd. Prebirajo najbolj priljubljene knjige o trgovanju, poiščejo resnično uspešne trgovalce in se z njihovo pomočjo izobražujejo. V osnovi so skeptični in hočejo vse preučiti v praksi. So osebnostno odrasli in vedno gledajo »širšo sliko«.

Trgovanje je izjemno zahteven posel, vsaj z vidika preživljanja.

Kot ste najbrž ugotovili tudi sami, ima tretja skupina največ možnosti za uspešen strokovni razvoj na borzi oziroma za uspešno dolgoročno trgovanje. Za aktivno trgovanje je namreč najprimernejši profil ljudi, ki se zaveda, da na svetu ni nič podarjenega.

Nepisano pravilo pravi, da je dolgoročno na trgu uspešnih manj kot deset odstotkov vseh borznih trgovcev. Vseeno pa si upam trditi, da jih od teh desetih odstotkov več kot polovica prihaja iz tretje skupine dnevnih borznih trgovcev.

Kako uspeti

Dnevno trgovanje lahko poteka na skoraj vseh trgih, najpogosteje pa se trguje na valutnih, delniških in terminskih trgih. Poznamo različne oblike dnevnega trgovanja. Če kupujemo in prodajamo v zelo kratkem intervalu do nekaj sekund, to v borznem žargonu imenujemo skalping. Ta metoda se uporablja predvsem za trgovanje z valutami. Zanimivo, da je na borzi zelo priljubljena med začetniki, čeprav je ena težjih oblik, ki se največkrat konča z izgubo. Tako imenovani skalperji namreč niso pozorni na stroške trgovanja, ki so zajeti v trgovalnih razponih in provizijah. Njihova glavna težava so prehitro pridobljeni dobički, ki pa so majhni v primerjavi s stroški (angl. pip). Strošek posla pri trgovanju lahko tako predstavlja deset odstotkov celotne vrednosti nakupa finančnega instrumenta ali celo več.

Za trgovanje je kritična izbira dobre brokerske hiše (ang. broker), ki vam ponudi storitev nakupa ali prodaje določenega valutnega para. Med njimi obstajajo večje ali manjše razlike, ki vas lahko stanejo precej denarja, zato vam v nadaljevanju predstavljamo nekaj nasvetov, ki jih preprosto morate upoštevati, preden brokerski hiši zaupate svoj denar.

Kako vsak dan trgovati na borzi?

Trgovanje je izjemno zahteven posel, vsaj z vidika preživljanja. Za začetek mora imeti posameznik določen trgovalni kapital (vsaj 10.000 evrov) in še dodatna sredstva v obliki rezerve. Ker dobički in izgube nihajo, je pametno poskrbeti za likvidnostno rezervo. Potem so na vrsti stroški. Na žalost si večina začetnikov na borzi ne zna preračunati stroškov trgovanja. Pri valutnem trgovanju, denimo, obstaja tako imenovani spread, ki pomeni razliko med nakupnim in prodajnim tečajem. Trgovalni razpon določenega finančnega instrumenta si vedno izračunajte v odstotkih. Tako lahko hitro ugotovite (ne glede na velikost svojega računa), kako velik delež porabite za trgovalne stroške. Tudi če imate majhen trgovalni račun, so stroški na koncu leta lahko zelo opazni. Prav zato je pomembno, da ne glede na količino investiranega kapitala trgujete z nizkimi trgovalnimi stroški – to je prvi in osnovni korak na poti do potencialno dobičkonosnega trgovanja.

Resničen strošek dnevnega trgovanja

Na valutnem paru EUR/USD velja za sprejemljiv strošek razpona med nakupno in prodajno ceno 1,5 točke (v borznem žargonu 1,5 pipa). To pri eni standardni pogodbi (menjava 100.000 evrov v dolarje) pomeni 15 evrov stroškov za transakcijo. Če je trgovalec aktiven, lahko na dan opravi tudi deset ali več poslov. Če preračunamo, to pomeni 150 evrov ali več samo za stroške transakcij. In če borzni trgovec počne to dalj časa, lahko ob tej dinamiki trgovanja za stroške na leto zapravi kar 36.000 evrov. In četudi je v koledarskem letu pridelal na primer 30.000 evrov dobička, ima v resnici zaradi stroškov še vedno 6000 evrov izgube. Če bi njegovi stroški znašali pol manj, to je 0,75 točke oziroma 0,75 pipa, bi se njegov uspeh bistveno izboljšal, saj ne bi imel več izgube, ampak bi njegov dobiček ob istem scenariju znašal 12.000 evrov. Če torej povzamem; za dnevnega trgovca je najprimernejši likvidni trg, ki mora biti tudi stroškovno ugoden.

Trgovanje je za koga tudi vir adrenalina.

Najpogostejša napaka začetnikov na dnevnem borznem parketu je strategija, ki jo izvajajo po vzoru metode povprečnega stroška. Gre za dodatno investiranje v pozicijo, ki je v izgubi, z namenom izničenja te izgube. To je povsem preprosta strategija, ki je v praksi pravzaprav časovna bomba za izgubo vseh sredstev na računu. Nekateri so jo poimenovali kar lovljenje padajočega rezila, ki je vedno še kako nevarno. Zakaj? Ko izvajamo to strategijo, v bistvu delujemo proti trenutnemu trendu in le vprašanje časa je, kdaj nas bo zaradi daljšega trajanja trenda takšno početje pustilo preveč izpostavljene, nam »pobralo« vse dobičke in zelo verjetno tudi začetni kapital na trgovalnem računu. Nekateri ob tej strategiji uporabljajo tudi finančni vzvod, ki pripomore k dodatnemu tveganju, zato ga še toliko bolj odsvetujem. Donosi so sicer lahko zaradi njegove uporabe precej višji, a trgovalca ponesejo v čustveno trgovanje, ki je za uspeh pri trgovanju vedno slaba popotnica.

Naslednja napaka je uporaba prevelikega števila indikatorjev, ki se jih rado izpostavlja na različnih specializiranih trgovalnih platformah. Večina jih je izpeljana iz dveh podatkov, to sta cena in čas. A vseeno glede na izkušnje opažam, da je dobičkonosnost borznih trgovcev obratno sorazmerna s količino indikatorjev, ki jih uporabljajo pri trgovanju. Menim sicer, da je uporaba indikatorja, kadar posameznik ni sposoben narediti izpeljave preračunavanja podatkov, pozna pa dobre in slabe strani, pogojno smiselna.

V praksi indikatorji kažejo potrditev trenda, prenakupljenost ali preprodanost, prav tako pa upočasnitev trenda in posledično potencialen obrat cene ali trenda. Pri tem nisem upošteval nivojev. Če namreč nekega indikatorja nihče ne uporablja, potem njegova uporaba nima pomena.

Delnice, valute, CFD-ji?

Pri nas se največ trguje na valutnih trgih (forex) in s CFD-ji (pogodbe na razliko). Ker so slovenske borzne hiše najbolj oglaševale prav ti obliki trgovanja, ju slovenski borzni trgovci tudi najbolje poznamo. Predvsem pri CFD-jih je najbolj priljubljeno trgovanje z nafto oziroma na nemški delniški borzni indeks (DAX), medtem ko je zaradi velikih stroškov trgovanje z delnicami manjše. A na drugi strani luže je dnevno trgovanje delnic, ki kotirajo na ameriških borzah, nekaj povsem vsakdanjega. Visoka likvidnost in širok nabor delnic (več kot 10.000 delnic) sta v kombinaciji uporabe spletnih iskalnikov vročih delnic povzročila revolucijo v dnevnem trgovanju.

Zakaj visoki stroški ženejo dnevne borzne trgovce »v samomor«

Predvidimo, da ste dnevni trgovalec, ki naredi pet poslov na dan in trguje z izpostavljenostjo 10.000 evrov na posel. To v praksi pomeni, da na mesec naredite za milijon evrov mesečnega prometa (ali deset lotov). Predvidimo še, da trgujete v cenovnem razponu izbranega finančnega instrumenta treh točk oziroma treh pipov. V tem primeru »plačate« za trgovalne stroške približno 300 evrov na mesec ali 3600 evrov na leto, kar gotovo ni malo!