S 1. januarjem se ne bo spremenilo nič. Pa je to dobro?

Dnevi, ko se poslavlja staro in se pripravljamo na novo leto, so običajno čas za refleksijo in usmerjanje pogleda v prihodnost. Na Svetu kapitala smo to storili s pomočjo direktoric in direktorjev ter poznavalcev gospodarstva. Pri izbiri sogovornikov smo bili pozorni na to, da prihajajo iz širokega spektra panog in iz različnih generacij.

Novoletna želja? Bolj stabilno okolje

Danes se skorajda nihče ne more pritoževati nad trenutnim stanjem v slovenskem gospodarstvu. Bruto domači proizvod krepko raste, letos naj bi se po oceni urada za makroekonomske analize in razvoj okrepil za 4,4, prihodnje leto pa za 3,7 odstotka. Po letih krča so se prebudili tudi potrošniki, ki naj bi letos zapravili 2,7 odstotka več kot lani.

Toda podjetniki hkrati opozarjajo, da razmere niso idealne, zlasti na področju poslovnega okolja. Bi sploh lahko rekli, da imamo v Sloveniji stabilno poslovno okolje? »Seveda ne … Na zunanje okolje imamo kot država majhen vpliv, pričakujem pa, da bo vlada oblikovala politike in pogoje za rast podjetništva in gospodarstva in ne bo podlegla političnim zahtevam po hitrih spremembah davčno-fiskalnih politik, ki neposredno vplivajo na uspešnost podjetij,« razmišlja Filip Remškar, direktor podjetja Smart Com in finalist letošnjega izbora za mladega menedžerja. Da obstaja prostor za izboljšave, so pred časom pritrdili tudi na gospodarskem ministrstvu: »Prav poslovno okolje je ključni izziv pri izboljšanju konkurenčnosti Slovenije v mednarodnem okolju.«

PREBERITE ŠE:

V kakšno gospodarstvo se bomo po pričakovanjih gospodarstvenic in gospodarstvenikov zbudili v letu 2019, kakšne spremembe bo prineslo prihodnje leto?

Zato ni čudno, da je glavna želja sogovornikov, na žalost pri večini neuslišana, stabilno poslovno okolje. A najprej nekaj teorije. »Pojem 'predvidljivo okolje' v realnosti že zdavnaj ni več enak akademski zamisli konkurenčnih silnic, ki jo je na primer razvil Michael E. Porter in se je učijo študenti v različnih programih poslovnih šol. Poslovno okolje je pod vplivom tehnoloških sprememb in geopolitičnih dogodkov postalo neprimerno bolj negotovo in se hitreje spreminja,« poudarja dr. Janez Prašnikar, profesor na Ekonomski fakulteti v Ljubljani. »Kot del globalnega gospodarstva je poslovno okolje v Sloveniji v veliki meri odvisno od ključnih trendov v svetu,« nadaljuje, z njim pa se strinja tudi Remškar: »V času tako hitrih sprememb širšega zunanjega okolja, od političnih, ekonomskih, socialnih, tehnoloških, pravnih in etičnih dejavnikov, je pravzaprav nemogoče govoriti o predvidljivem poslovnem okolju. Za podjetja je zelo pomembno širše razumevanje in poznavanje geopolitičnih, gospodarskih in davčno-finančnih trendov v okolju, v katerem delujejo.«

Cvetka Selšek: V Sloveniji se precej prepočasi lotevamo potrebnih reform, in sploh se mi zdi, da smo zgradili 'svoj svet', v katerem tako v javnih službah kot v delu gospodarstva prevladujejo interesi pred učinkovitostjo.

Pomembno sidro je zakonodaja, na katero je močno vplival vstop v EU. »V zadnjih dveh desetletjih je Slovenija zakonodajo prilagodila novemu centru ekonomske moči, torej EU, ostajajo pa nekatere značilnosti našega prostora, ki jih je treba spreminjati s tresočo se roko,« opiše proces določanja zakonodajnega okvira pri nas Prašnikar. »Poslovno okolje je širok pojem,« medtem poudarja Cvetka Selšek, nekdanja dolgoletna predsednica uprave SKB banke. »Za gospodarstvenika vsekakor pomeni, da lahko predvidi temeljne predpostavke za naložbo, bodisi novo ali pa razvoj stare,« dodaja in našteje nekaj ključnih gradnikov poslovnega okolja, kot so davki, stroški, razpoložljiva delovna sila, zakonski okviri, hitrost pridobivanja soglasij … »Da je Slovenija del EU, je velika prednost. Toda več stabilnosti potrebujemo pri davkih in zakonodaji,« je prepričana Selškova.

Politiki in volivci nosijo ključ

»Za predvidljivo gospodarsko okolje mora biti znana smer razvoja gospodarstva, in to na državni ravni. Skupna vizija, cilji in zavedanje, v katero smer potujemo,« je prepričana Manja Munda, direktorica Zavoda Ypsilon, ki med drugim prireja delavnice o najrazličnejših aktualnih temah za grajenje lastnega podjetja. Najmlajša med sogovorniki je tu neomajna: »V Sloveniji, kjer se politika vsakodnevno prepleta z gospodarstvom, je nujno, da se vzpostavijo smernice razvoja na državni ravni.«

»Vse« se začne in konča pri politiki. »Po mojem prepričanju ima predvidljivo poslovno okolje stabilno vlado; tako, ki vlada državi ne samo pol mandata ali en mandat, ampak dva ali celo tri,« je jasen Stojan Petrič, predsednik sosveta skupine Kolektor, ki vidi vzor v Nemčiji, kjer imajo po njegovi oceni, v nasprotju s Slovenijo, predvidljivo poslovno okolje. »Vlada, ki nima predvidljivega poslovnega okolja, ne more začeti strukturnih reform. Te se izpelje enkrat in se jih potem izvaja v nekem časovnem horizontu desetih ali več let.« Klasičen primer je Agenda 2010, serija strukturnih reform, ki jih je leta 2003 napovedal takratni nemški kancler Gerhard Schröder. »Tak projekt je nemogoč, če je vlada na oblasti samo dve ali štiri leta. Slovenci si zaslužimo vlado z dvema ali tremi mandati,« pravi Petrič, ki kot gospodarstvenik razume predvidljivo poslovno okolje tudi kot tako, da ima država jasno opredeljeno davčno politiko vsaj deset let in je v tem času ne spreminja. Z njim se strinja Marko Lukić, direktor podjetja Lumar, ki proizvaja nizkoenergijske montažne hiše. Hkrati pravi, da je predvidljivo poslovno okolje predvsem takšno, kjer je zakonska regulativa dolgoročna – tako v smislu zakonov, podzakonskih aktov in seveda z zelo jasno davčno politiko.

Stojan Petrič: Vlada, ki nima predvidljivega poslovnega okolja, ne more začeti strukturnih reform. Te se izpelje enkrat in se jih potem izvaja v nekem časovnem horizontu desetih ali več let.

»Največ nam pomeni stabilna davčna zakonodaja, ki naj bo čim manj odvisna od prioritet trenutne vlade,« se na davke navezuje Igor Verstovšek, direktor podjetja Cosylab in finalist letošnjega izbora za mladega menedžerja. Medeja Lončar, direktorica Siemensa Slovenija, se tu naveže tudi na obdavčitev plač. »V ospredje prihajata vse bolj usposobljena delovna sila in okolje, ki spodbuja ljudi, da se razvijajo, izobražujejo, ter šolski sistem, ki to podpira. Prav tako so pomembni razvoj in ustvarjanje delovnih mest z višjo dodano vrednostjo ter ustvarjanje konkurenčnega okolja, kamor spada tudi ustrezna obremenitev plač.« Ta je pri visoko usposobljenem kadru nekonkurenčna. Njuni oceni pritrjuje anketa, ki jo je med gospodarstveniki opravil Deloitte Slovenija. Kar 84 odstotkov anketiranih namreč meni, da je slovenski davčni sistem nepregleden, administrativno zapleten, neprivlačen za nove investitorje in slabo razvojno naravnan.

»Pustimo davčno politiko, takšno kot je, in znotraj nje poskušajmo optimizirati učinke tako za gospodarstvo kot za javni sektor,« pa ob tem poudarja Petrič. Lončarjeva se strinja, da je pomembna politična stabilnost in vlada, ki ji uspeva izvajati vse pomembne reforme in ukrepe za prihodnost. »Siemens Slovenija posluje tudi z javnim sektorjem, zato predvidljivo poslovno okolje za nas med drugim pomeni transparenten sistem javnega naročanja, pa tudi to, da so javna podjetja usmerjena v razvoj, vlaganje in spodbujanje infrastrukturnih projektov, ki bi že posodobili sedanje zmogljivosti tako na področju energetike, mobilnosti kot energetske učinkovitosti.«

Edina stalnica so spremembe

V svetu, kjer so edina stalnica spremembe, je stabilnost okvirov poslovnega okolja, ki jih določa država, ključna. »Zavedati se je treba, da je poslovno okolje kot tako zelo podvrženo vplivom iz okolja in zato zmeraj nepredvidljivo, na kar se morajo vodstva podjetij znati ustrezno odzivati. Problem pa je, če že tako kompleksno poslovno okolje, ki je predmet dogajanj na trgu, še dodatno zakomplicira država,« opozarja Marko Lukić. »Želimo si stabilno in predvidljivo okolje, da vemo, kam in kako se lahko razvijamo, da lahko predvidimo trende in jih izkoristimo v korist naših potrošnikov in posledično v korist našega podjetja,« pa pravi Vanja Lombar, generalna direktorica OMV Slovenija, in dodaja: »Predvidljivo okolje pomeni predvsem, da smo deležniki o morebitnih spremembah pravočasno in ustrezno celostno seznanjeni oziroma da so tisti, ki soustvarjajo spremembe v poslovnem okolju, pripravljeni na sodelovanje in dialog.«

Prav pri dialogu med politiko in gospodarstvom se je letos najbolj zaiskrilo. »Zadnje čase prepogosto beremo o raznoraznih presenečenjih v ekonomiji, ki vodijo v javne debate in nenazadnje tudi spore. Vse to se negativno odraža v več sferah – od samega ugleda podjetništva, do večjih tveganj pri investicijah in razvoju,« je prepričana Munda. Verjetno se večina bralcev spomni spora med gospodarstveniki in politiko, ki ga je ob koncu poletja zanetil predlog Levice o vključitvi kapitalskih dobičkov v dohodninsko osnovo, kar bi za mnoge podjetnike pomenilo krepko povečanje davčnega bremena. Sledili so burni odzivi, žuganje s prstom in grožnje o podržavljanju podjetij z ene strani in grožnje o selitvi proizvodnje z druge. Napetosti tistih dni niso koristile nikomur, še najmanj pa ugledu Slovenije med tujimi vlagatelji.

»Osebno mislim, da se v Sloveniji precej prepočasi lotevamo potrebnih reform, in sploh se mi zdi, da smo zgradili 'svoj svet', v katerem tako v javnih službah kot v delu gospodarstva prevladujejo interesi pred učinkovitostjo,« je bila ostra Selškova, ki pa ostaja optimistična: »Prepričana sem, da bo nekoč bolje.«