Rdeča nit nove kriptorevolucije je vlaganje v novo tehnologijo

Inovacije in nove tehnologije so vedno priložnost za velike zaslužke pri tistih, ki jim uspe, in popolne izgube poražencev. To so naložbe z zelo velikim tveganjem. Zgodovina nas lahko nauči, da so vlaganja v tovrstne tehnologije vedno špekulativne narave. Pri špekulacijah pa je tako vse stvar tega, kaj kdo verjame, da se bo zgodilo.
 

Deležnike kriptoekosistema lahko razdelimo na:

– zagonska podjetja in njihove zaposlene,
– svetovalna podjetja oziroma svetovalce za ustvarjanje podjetij, komuniciranje z javnostmi, marketing, prodajo,
– finančnike z idejo (ICO) in ustvarjalce finančne infrastrukture (menjalnice, hranjenje)
– financerje podpornike/naložbenike
– podjetja in posameznike, ki izvajajo pretok informacij
– uporabnike – kupce; ko začne zagonsko podjetje prodajati svoje izdelke in storitve, se oblikuje še skupina kupcev, ki morajo plačati zagonskemu podjetju z žetoni.



Vsak od teh vam bo o kriptu razlagal s svojimi očimi in pogledi. Sistem je nase opozoril tudi opazovalce.
Zlato pravilo investiranja je, da naj bi investiral v nekaj, kar razumeš, torej naj bi to počel na razumski podlagi. Predvsem milenijska generacija je z neko noto uporništva razlagala, da je tokrat vse drugače in da bo drugače tudi v prihodnje. Izraz podporniki je nastal v glavnem zaradi pravnih razlogov. Zanimivo je, da ta izraz pomeni tudi neki čustveni odnos, saj podpora običajno temelji na čustvih. Hkrati smo malo starejši v tem videli tudi dualizem, antagonizem ali sofizem, kakor želite. S kovanci in žetoni se trguje v menjalnicah in dejansko od te »podpore« pričakujejo dobiček. Veliko ljudi se je pridružilo trgom v fazi manije, ko so iskali priložnost hitrega zaslužka in jih tveganja in vsebina ali niso zanimali ali jih niso razumeli. V podporništvo jih je zaklenil mehanizem delovanja borznega mehurčka. (V številnih člankih so opisani kot neumen denar). V tej skupini so snovalci sistema videli tudi promotorje izdelkov in prihodnje kupce storitev.
Predvsem tej skupini je namenjen tudi ta članek.


 

Okolje in razmere, v katerih je nastal kriptoekosistem

Kriptoekosistem je rezultat in posledica razmer in razmerij v določenem času. Začetek je bil popolnoma tehnološki, in ker tehniki slabo poznajo družbene sisteme, naivno utopičen. Poimenoval sem ga utopični manifest, ker bi po njem veriženje blokov rešilo cel svet. Skratka, to naj bi bilo polje preglednosti, svobode, decentralizacije, cenovne učinkovitosti, poštenosti … Šlo je tudi za očitno pomanjkanje in zanikanje družboslovnih znanj in interdisciplinarnega premisleka. Tak utopični manifest se predstavlja kot nekaj dobro mišljenega, a je v resnici slabo premišljen, zato se vedno sfiži, ker ne upošteva realnosti, da je univerzum polje dobrega in zla, ki sta podobno močni sili.



Potem so se nekje v letu 2017 tehnikom množično prilepili še drugi netehnični deležniki. Ti pa so dobro vedeli, kar je že pred stotimi leti pisal francoski mislec Gustave Le Bon v Psihologiji množic, ko je opisal možnosti manipuliranja z množicami, ki so neracionalne in manipulatorji to izkoristijo. Le Bon je lepo napisal, da so v kolektivnem umu intelektualne zmožnosti posameznikov, s tem pa tudi njihova individualnost, oslabljene. Malo individualnosti pomeni, da so v množici postali nekakšni bebci in kot taki so bebavo odločali o svoji prihodnosti, ki že danes kaže svojo bebavost.

Prispevki o kriptu običajno temeljijo na sodobnih komunikacijskih ugotovitvah, ki so jih odkrili pri proučevanju podatkov, pridobljenih na socialnih omrežjih, da s skoraj 90 odstotkov ljudi vzpostavimo komunikacijo na temelju čustvenega odziva. Kriptoekosistem je tipičen produkt, pri katerem so bila uporabljena in izrabljena vsa ta znanja in spoznanja. Socialna omrežja in trženjski prijemi ter prodaja so temeljili na čustvih (investitorje so poimenovali za podpornike, ambasadorje). Povprečen bralec je dobil množico informacij od različnih deležnikov z obilo šuma. Sledilo se je doktrini: reči pravo stvar, pravim ljudem, ob pravem času. Kripto je postal za nekatere »religija«, množice, zbrane okoli projektov, pa so postale pravi klani. Delovalo se je tudi na pogon »alternativnih dejstev«, beri, propagande. Namenoma ustvarjalo balon (pre)velikih pričakovanj, pri čemer se ni vedelo ničesar o odgovornosti za svoje ravnanje.



Izvajanje tega pa je padlo na pleča vplivnežev (iz ang. influencerjev). Ljudje so pripravljeni del svojega prostega časa nameniti za pridobivanje informacij, nekoč so bili prevladujoči zbiralci in posredniki časopisi in televizija, milenijska generacija je kot odziv na poplavo distribuiranih virov informacij na socialnih omrežjih izbrala način slednja vplivnežem. Ti s svojim obnašanjem, delovanjem, pogledi, vrednotami, ponujajo sledilcem pripravljeni paket zgoraj naštetega, ki se še utrjuje v skupinah, ki se zbirajo okoli njih. Ko najdeš svoj »klan«, ki potrjuje tvoje poglede, te sodobna komunikacijska tehnologija determinira in ti v iskalnikih »zaradi učinkovitosti« pomaga iskati potrjevanje tvojih pogledov in in izpušča drugačne.
 

Panoramski pogled kot zemljevid, kam je treba pogledati in koga

Zavedam se, da smo si ljudje različni pri dojemanju informacij in pogledih nanje. Smisel ni apriorno zavračanje in vztrajanje pri svojem, sledenje svojim, temveč dialog tistih, ki lahko dojamejo celoto.

Ker je največje število članov kriptoekosistema podpornikov, beri, vlagateljev, naj bi za njih veljalo zlato pravilo investiranja, da naj bi investiral v nekaj, kar razumeš, torej naj bi to počel na razumski podlagi. V prejšnjem odstavku sem zapisal, zakaj običajno ne vidite integrativnega – panoramskega pogleda, racionalnega pregleda kriptoekosistema. Integracije in racio se ne »prodajata dobro«, ker večina ljudi ne reagira na to v sedmih sekundah.

V pregledu poskušam narediti sintezo več pogledov, da bi s tem razmislekom dosegli spoznanje. Razmišljanje predstavlja kondicijo za doseganje spoznanja. Če je nekaj preveč direktno, potem ni veliko vredno. Pri tem me vodi raziskovalna žilica. To je mogoče za nekatere bralce staromodno. Človek je že od pradavnine raziskovalec, ki je hotel vedeti, kako delujejo stvari, kaj je za tistim, kar vidimo in poznamo. V tem je nekaj presežnega, ko odkrivamo zakonitosti delovanja sveta, v katerem smo se znašli. Poskušal bom sestaviti puzzle iz nepregledne množice informacij, med katerimi si mnoge celo nasprotujejo, pretežno pa so neskončni odtenki raznolikosti pogledov. Pomagal vam jih bom spoznati in razumeti.


 

Kaj je nastalo v kriptoekosistemu do konca leta 2018

Produkcija navduševanja in sledenja je dosegla vrhunec že na začetku leta 2018. Sofizem vračev vplivnežev si je ob prehodu trgov v medvedji trend polomil precej zob. Sledilci pa so bili kot čreda gnujev, ki drvijo za svojim vodnikom v prepad.
Kriptoekosistem je trčil ob nekatere naravne meje in se zato polomil. Kot ICO svetovalec sem veliko časa preživel z zaposlenimi pri ICO projektih in od blizu videl njihova »blockchain religiozna prepričanja«. Precej makroekonomskih razglabljanj je bilo treba narediti, da so doumeli, da tudi v daljni prihodnosti cena bitcoina še ne bo en milijon. Niso razumeli, da ta cena pomeni hkrati tudi, kako se vrednoti delovna ura v kriptoekosistemu proti drugim. V prvem koraku lahko kriptodelavec za eno uro podobnega dela, ki ga je dobil plačanega v kovancu, dobi na primer tisoč evrov na uro. Ker drugi delavci zunaj kripta, ki imajo plačo 20 ervov na uro, kupijo žeton z evri. Tako razmerje pa ne more ostati trajno, ker bodo zunanji postali konkurenca notranjim, dokler se cena ne bo izravnala.
Kakšen vtis si je lahko pridobil povprečen bralec (podpornik ali opazovalec). Mediji so sledili trendu in poskušali bralcem posredovati tisto, kar želijo slišati, razdrobljene, klanu prilagojene »puzzle«. V začetku leta še o zaslužkih, zdaj o izgubah in zlorabah. Najprej so navduševali s pohlepom, v naslednjem koraku pa iščejo krivce in krivice.
 

Za poznavanje kriptoekosistema ga je treba meriti

Zakaj bi merili? Da ne bi govorili o slonu, ki živi v mišji luknji. Mnogokrat novinarji govorijo, kot se jim zdi ali povzemajo sogovornike, ki se jim nekaj zdi.

Meriti moramo, da bi razumeli, se naučili in potem znali izboljšati, da bi razumeli, zakaj je svet tak, kakršen je. Da bi razumeli, kaj počnemo, zakaj počnemo tako, kot počnemo, in kam gremo. Dokler ne poznamo relevantnih povezav, lahko nekaterim nepomembnim pripisujemo preveliko težo.
2100NEWS je razvila merila za finančno merjenje kriptoekosistema: DA indekse velikosti, vpliva vrste platforme in širine trga in tako s svojimi projekti prispevala k bolj poglobljenem razumevanju razmerij v kriptoekosistemu. Indeksi nam dajo vpogled za oceno relevantnosti. Vrednostno večino kripto ekosistema predstavljajo kovanci, ki se rudarijo (92 odstotkov). ICO projekti, ki so bili vsaj v Sloveniji v večini izvedeni na Ethereum platformi, predstavljajo najštevilčnejšo skupino 44 odstotkov projektov, ki pa vrednostno pomenijo zgolj šest odstotkov ekosistema.
Drugo pomembno merjenje predstavlja ocenjevanje napredka projektov. V stalni rubriki 2100NEWS Movers of the day smo sistematsko pregledali razvoj 450 žetonov in kovancev v zadnjih devetih mesecih. Zbrani podatki kažejo, da je dejansko za vlagatelje zanimivih zgolj okoli 300 projektov od več kot 2500. Mnogi od teh kažejo precejšen napredek pri tehnološkem razvoju, o katerem poročajo, pa tudi pri prodaji svojih storitev (različne finančne storitve, kreditne kartice, računalniške igre …)


 

Koristi od kriptoekosistema

Posledica evforije je bila, da so projekti zbrali v letu 2017 6,5 in v letu 2018 sedem milijard dolarjev za razvoj, tako da se je s tem financiranjem lahko izgradila nova tehnologija. Zgradilo se je okolje inženirjev in spremljevalcev, ki skrbijo za nadaljnji razvoj tehnologije veriženja blokov. Po grobih ocenah dela v razvoju v prvih 500 največjih projektih več kot 10.000 inženirjev po vsem svetu. To je veliko več, kot jih ima na primer podjetje Netflix, ki ga finančni trgi vrednotijo na 125 milijard dolarjev, kolikor je tudi v tem trenutku kapitalizacija celotnega kriptoekosistema.
Zgodila se je decentralizacija razvoja tehnologije, ki se tokrat ne razvija zgolj v Silicijevi dolini, ampak po vsem svetu hkrati. Veliko navdušenja kažejo okolja, ki doslej (tudi zaradi majhnosti) niso mogla tekmovati z ZDA, kjer so se razvili vsi omembe vredni: Apple, Microsoft, Amazon, Alfabet-Google, Facebook …



Kdo je koga izkoristil, je težko ugotoviti, vsi skupaj pa so naredili temelj za nekaj v prihodnosti.
Kriptoekosistem je treba razumeti kot denarno območje, ki ima med več kot 20 milijonov »prebivalcev« – denarnic. V tem območju se tako, kot se na primer na Hrvaškem za blago in storitve plačuje v kunah, plačuje za nakupe znotraj območja pretežno v bitcoinih, saj se večino transakcij na menjalnicah izvede v parih. Če želite kupiti žeton 2100NEWS, morate z evri najprej kupiti bitcoin in nato z bitcoinom NWS – in obratno pri prodaji. Nekatere storitve, ki so jih razvili, na primer tekmovanja v računalniških igricah se plačujejo izključno v žetonih in obseg te ekonomije, ki ima milijone uporabnikov narašča vsak dan. Obstajajo tudi druge nove storitve, ki se že plačujejo in jih »stara ekonomija« sploh ne pozna. Velikost tega denarnega območja je že primerljiva s Češko. Zato je nakladanje, da bo bitcoin propadel, ker se z njim ne plačuje v restavracijah ali trgovinah, neumestno, saj tudi češka krona ne propade, ker se v ZDA ne plačuje z njo v restavracijah.

Problemi

 

Eksistenčni problemi zagonskega podjetja so:

– ali bo zagonsko podjetje našlo kupce za svoj produkt;
– ali bo imelo zagonsko podjetje zadosti sredstev, da bo preživelo do trenutka, ko bo postalo dobičkonosno.
Drugi problemi zagonskih podjetij, kar sem jih videl v zadnjem letu: prelomljene obljube, odložene izvedbe, veliko vizij in sanj ter blokchain, poln hroščev, počasne in drage transakcije.
Strateški problemi ekosistema so, da je duh utopičnega manifesta še vedno prisoten, torej minimalno ali celo nično vmešavanje vlad, decentraliziranost, svoboda in enakost za vse. Na podlagi tega je bilo pričakovati razvoj v smeri preglednosti, a se dogaja ravno obratno, veliko cenzuriranje komunikacije s podporniki, na aplikaciji telegram roboti brišejo vsa neželena vprašanja. Nadaljuje se nedostojen način komuniciranja s podporniki, po principu – zdravilo je več reklame, boljši je tisti, ki je glasnejši. Komunikacijski strokovnjaki s sofističnimi, neveljavnimi argumenti za prepričevanje, ponavljajo parcialne ideje, ki so, če poznate celotni sistem, smešne. Ko se take ideje ne uresničijo, pa uporabijo »teorijo zarote« ali presenečenje, da – če malo karikiram – jabolko z drevesa ne odleti v vesolje, ampak pade na tla.
Ni se še, kot smo pričakovali, začelo vzpostavljati ravnotežje med trženjskimi in PR–sporočili izdajateljev in odgovornimi finančnimi poročili, ki bi bila namenjena podpornikom. Toda s tem ima težave tudi Elon Musk S Teslo, ki že dolgo ni več zagonsko podjetje.
Veliko dvomov povzročajo tudi izjave nasprotnikov kriptoekosistema, ki jim te storitve predstavljajo konkurenco. Tako kot se v športu igra napad in obramba, se igra tudi v poslu. V tem kontekstu je treba razumeti nekatere neutemeljene izjave nasprotnikov kripta in v njih prepoznati tudi obrambni sofizem – prepričevanje z dejansko neveljavnimi argumenti.

Odprta tehnološka vprašanja, novosti na obzorju 2019

2100NEWS DA Ethereum Based Index (NWSET100) kaže, da ima ta največja skupina projektov po številu (44 odstotkov od vseh podjetij z izdanimi žetoni) v povprečju najnižjo ceno od vseh oblik digitalnega premoženja, kar je očitno posledica zastoja v razvoju Ethereum okolja. V javnosti so se znašle kritike ustanovitelja Ethereuma Vitalika Buterina, da je to zgolj znanstveni eksperiment, z veliko napak, dragimi transakcijami, ki so prepočasne za uporabo v realnem svetu. Da bo zasnova težko povečala obseg, pravi Vlad Zmafir, eden od pomembnih razvijalcev. Enostavnost programiranja pametnih pogodb ni taka, kot je bilo pričakovati, o shardingu kot možnost širitve omrežja pa le govorijo že zadnja štiri leta.
Nekatere teh težav odpravljajo blokovni nizi tretje generacije, kot so EOS, 0BSnetwork, Stellar, Cardano, IOTA.
Veliko upov v letu 2019 je položenih v »tokenizacijo« stvarnega oziroma finančnega premoženja.
 

Za sklep

Kriptoekosistem se bo razvijal tudi v letu 2019, podjetja bodo ponudila trgu še več uporabnosti. Jedro okoli 300 podjetij iz vsega sveta bo napredovalo, in to jedro predstavlja tudi vrednostno bistveni del sistema. Mogoče bodo neuspehi velike skupine več kot 90 odstotkov podjetij predstavljali določene probleme za celoten ekosistem, ki se bodo poudarjali predvsem v obdobjih, ko bodo cene na trgih padale.
Le upamo lahko, da se bo komuniciranje med izdajatelji in vlagatelji od PR začelo dvigati proti normalnim postopkom objav cenovno občutljivih informacij, kar bo nuja, da bodo na trge kriptoekosistema v večjem obsegu in z večjimi vložki prišli tudi institucionalni vlagatelji.