Predstavitvena informacija

Razlog za optimizem so črnogledi vlagatelji

Začetek letošnjega leta je na kapitalskih trgih predstavljal nadaljevanje borznega optimizma iz lanskega leta, v januarju 2018 se je celo
še bolj pospešil.
Fotografija: Pixabay
Odpri galerijo
Pixabay

Danes, torej zgolj dva meseca zatem, pa je delniški trg v ZDA v tako imenovanem korekcijskem območju – znižanje vrednosti delniških tečajev od doseženega vrha presega deset odstotkov.

Če smo natančni, tovrstni popravek vrednosti tečajev je že peti od leta 2009, in kot zanimivost, celo najbolj blag med vsemi. Za osvežitev spomina, delniški indeks v ZDA je samo v letu 2011 od vrha upadel za 19,4 odstotka (preden je spet okreval), leto pred tem, ko je bila evropska dolžniška kriza na vrhuncu, pa se je vrednost indeksa znižala za 16 odstotkov (preden je spet okreval). Torej niso korekcije na kapitalskih trgih nič nenavadnega, bolj nenavadno je bilo dogajanje v zadnjih dveh letih, ko popravkov ni bilo oziroma je volatilnost presahnila.

Lani je bilo zgolj osem trgovalnih dni, ko se je vrednost ameriškega delniškega indeksa spremenila za več kot en odstotek, v letošnjem prvem četrtletju pa je bilo tovrstnih trgovalnih dni že kar 23. A volatilnost dokazano skrbi vlagatelje in pri večini vzbuja nelagodje in zato se ti sprašujejo, ali se prebuja borzni medved – znižanje tečajev za več kot 20 odstotkov od doseženega vrha.

Bikovski trend traja

Edino, kar z gotovostjo vemo, je, da se v teh dneh prebujajo pravi kosmatinci, borzne medvede pa je preprosto nemogoče prepoznati, dokler se ti tako rekoč že ne zgodijo.

Nenadni in občutni padci borznih tečajev lahko prekinejo oziroma zmotijo premišljen investicijski načrt vlagateljev. Pričujoči upadi tržnih vrednosti vrednostnih papirjev, skupaj s senzacionalističnim poročanjem nekaterih medijev, znova napeljujejo vlagatelje k temeljitemu razmisleku o prihodnjem razvoju dogodkov na kapitalskih trgih. Od leta 1960 smo bili tako priča tridesetim korekcijam, ki so bile podobne zdajšnji, pa se jih je zgolj šest razvilo v medvedji trend.

Kaj hočemo povedati? Globalno gledano smo uradno še vedno v bikovskem borznem trendu, celo drugem najdaljšem v vsej borzni zgodovini. In kdaj se je ta (do večine vlagateljev) prijateljski trend začel? Ko je zadnji borzni medved izdihnil. V zadnjem medvedjem trendu smo bili priča največjemu upadu vrednosti ameriškega delniškega indeksa S&P 500 po drugi svetovni vojni: S&P 500 je med 9. 10. 2007 in 9. 3. 2009 izgubil kar 57 odstotkov svoje vrednosti. In kar je najbolj zanimivo, borzni vzpon se je začel takrat, ko smo v medijih brali novice o propadanju bank, težavah držav in rekordnih izgubah na borzah. Lahko si predstavljate, da je bilo vzdušje med investitorji takrat na rekordno nizki ravni, sledilo pa je eno izmed najbolj donosnih borznih desetletij.

Posledično se v želji po najugodnejšem trenutku vstopa na trg velikokrat zgodi, da vlagatelj zamudi velik del ponovne rasti tečajev. Tako je znana borzna modrost, da investitorji izgubijo bistveno več denarja, medtem ko se pripravljajo na korekcije kot dejansko med samimi korekcijami.

Razpoloženje niha

Nekaj podobnega, bi lahko dejali, se dogaja danes. Konec leta 2017 je prevladovalo mnenje o nadaljnji gospodarski rasti, o nadaljnjih dvomestnih rasteh dobičkov, analitiki so hiteli s popravljanjem svojih že tako optimističnih napovedi, optimizem med vlagatelji je cvetel, ti so del svojega optimizma gradili tudi na ameriškem predsedniku in predvsem njegovih izjavah.

Znana borzna modrost je, da investitorji izgubijo bistveno več denarja, medtem ko se pripravljajo na korekcije kot dejansko med samimi korekcijami.

Pa se je v zadnjih dveh mesecih razpoloženje zelo spremenilo, in to kljub temu da se gospodarska rast nadaljuje in poslovanja podjetij ostajajo odlična … In razlog? Spet ameriški predsednik in predvsem njegove izjave. Zlasti se je posledično izjemno poslabšalo razpoloženje med individualnimi vlagatelji in ti, žal – ali pa na srečo –, nikoli niso bili dobri napovedovalci razvoja dogodkov na kapitalskih trgih.

Zatorej je zgornji naslov sicer nekoliko kontroverzen, čeprav je po mnenju največjega med največjimi čas maksimalnega pesimizma najboljši čas za nakup vrednostnih papirjev ter čas maksimalnega optimizma najboljši čas za prodajo vrednostnih papirjev.

—————

* Članek omogoča NLB

Več iz rubrike