Raziskava podkupovanja in korupcije: Izboljšanja ni

Z vidika razsežnosti podkupovanja in korupcije v svetovnem merilu od leta 2012 ni videti izboljševanja kljub neprimerljivi ravni dejavnosti izvrševanja in uvajanja novih pravnih zakonskih predpisov v zvezi s kazensko odgovornostjo v tem času. Tako kaže 15. svetovna raziskava o zlorabah družbe EY (Global Fraud Survey), v kateri je sodelovalo 2.550 vodstvenih delavcev iz 55 držav.

Letošnja raziskava kaže, da kljub temu, da so nadzorniki in organi kazenskega pregona po svetu od leta 2012 predpisali za več kot 11 milijard ameriških dolarjev denarnih kazni, 38 odstotkov vodstvenih delavcev po vsem svetu še vedno verjame, da sta podkupovanje in korupcija v podjetništvu še vedno zelo razširjena.

Razlika v stopnjah korupcije med državami še vedno ostaja velika; 20 % vprašanih na razvitih trgih je dejalo, da sta podkupovanje in korupcija pogosto prisotna v podjetništvu, medtem ko je na razvijajočih se trgih to potrdilo več kot polovica vprašanih (52 %).

Regije, v katerih so tveganja korupcije večja od svetovnega povprečja, so države Srednje in Vzhodne Evrope (47 %), Bližnjega vzhoda (62 %) in Latinske Amerike (74 %), ne glede na izboljšave protikorupcijske zakonodaje in aktivnejšega izvrševanja v nekaterih državah.

Na splošno ugotovitve kažejo na pogost zamik med uvedbo strožje zakonodaje za preprečevanje podkupovanja in zmanjšanje korupcije; ta trend se kaže v Braziliji, na Nizozemskem in v Veliki Britaniji. V Braziliji, na primer, so v zadnjih štirih letih uvedli zakonodajo in večje izvrševanje. Vendar pa še vedno 96 % anketiranih v Braziliji navaja, da se koruptivna dejanja zelo pogosto pojavljajo v podjetništvu – to je večji delež v primerjavi z 80 % iz leta 2014, ko je bila uvedena nova zakonodaja. V Združenih državah Amerike pa, kjer se je sredi prvega desetletja 21. stoletja izvrševanje Zakona o tujih korupcijskih dejanjih (FCPA – Foreign Corrupt Practices Act) zaostrilo, je zaznana raven korupcije letos z 18 % nakazala na izboljšanje v primerjavi z 22 % leta 2014.

Kar 97 % vprašanih priznava pomembnost obravnavanja problematike poštenega poslovanja. Takšna vprašanja zasedajo visoko mesto na dnevnem redu upravnih odborov, ugotavlja raziskava EY. Kljub temu ostaja neskladje med nameni in dejanskim vedenjem. Trinajst odstotkov vprašanih je dejalo, da bi upravičili gotovinska plačila za pridobitev ali ohranitev posla. Zanimivo je, da je med temi osebami kar 20 % vprašanih mlajših od 35 let.