Rast brez posojila. 
Je to sploh mogoče?

Slovenski gospodarski razcvet pred neizogibnim udarcem krize so v veliki meri poganjala posojila, na rast katerih so v upanju na gospodarsko okrevanje računali mnogi. »Brez kreditiranja ne bo rasti in tudi ne izhoda iz krize,« je denimo za Mladino leta 2012 dejal upokojeni ekonomist Aljoša Tomaž, nekadnji predsednik uprave Abanke, ki je delal v bančništvu kar tri desetletja. Z njim se je tedaj strinjala večina strokovnjakov.

Danes je slovenski BDP na poti do četrtega zaporednega leta krepke rasti, medtem ko je obseg posojil v bančnem sistemu še naprej v strmem upadu. Stanje se še nekaj časa ne bo bistveno popravilo, razkrivajo podatki o na novo odobrenih posojilih v gospodarstvu. Teh je bilo lani le nekaj več kot 5,5 milijarde evrov, kar je resda skoraj 300 milijonov evrov več kot leta 2015, a hkrati približno dvakrat manj kot leta 2012 in kar štirikrat manj kot leta 2009.

Posojila so pomemben, a še zdaleč ne edini dejavnik gospodarske rasti.

Skupen obseg posojil podjetjem je medtem v istem obdobju upadel z dobrih 20 na 7,7 milijarde evrov, za približno tretjino slovenskega BDP ali celoten BDP Islandije iz leta 2014. Pravzaprav edini sektor, kjer je zaznati večje povpraševanje po posojilih – to so lahko na lastni koži izkusili tisti, ki se na trgu novih in rabljenih stanovanj spopadajo z vse večjim številom konkurenčnih kupcev – so stanovanjska posojila.

Motor rasti in znanilci katastrofe

Zakaj je kreditiranje pomemben dejavnik pri gospodarski rasti? Gospodinjstva, ki najemajo posojila, trošijo več, podjetja, ki si izposojajo denar, več vlagajo. Rastoči potrošnja in vlaganja ustvarjajo delovna mesta, krepijo prihodke podjetij in dobičke. Prav tako se krepi premoženje prebivalcev in podjetij, rastoči obseg kreditiranja namreč povzroča rast vrednosti delnic in drugega premoženja, kar hkrati pomeni, da si lahko izposojajo še večje vsote. Pozitivna spirala je dobra za gospodarstvo, gospodinjstva, banke in nenazadnje državo, ki žanje višje davčne prihodke … vse dokler se seveda kaj ne zalomi. In sčasoma se vedno zalomi. Začne se v določenem sektorju gospodarstva, ki ne more več poplačevati dolgov ali zgolj stroškov obresti, a kriza se razširi kot požar.

ni podpisa

To se je zgodilo po poku balona v nepremičninskem sektorju ZDA, Španije, Irske, nekaj podobnega je doletelo tudi slovenske gradbince, ki so ob upočasnitvi gospodarske aktivnosti začeli drug za drugim klecati pod bremeni dolgov. Sledili so gospodarski krč, upad potrošnje gospodinjstev in krčenje investicij podjetij in davčnih prihodkov. Medtem ko si je država na veliko izposojala denar na mednarodnem trgu, da bi zajezila zdrs gospodarstva v strmo krizno spiralo, so banke zavezale mošnjičke. Javni dolg se je napihnil na več kot 80 odstotkov bruto domačega proizvoda, zasebni pa je splahnel, tudi ob pomoči »naše« Družbe za upravljanje terjatev bank (DUTB).

Rast brez kreditov

Danes Slovenija zopet raste in bo morda že do konca leta dosegla raven izpred krize. In to navzlic skromni kreditni aktivnosti bank. Obseg posojil v slovenskem bančnem sistemu je z vrhunca ob koncu leta 2009 strmoglavil z 39,62 na vsega 22,26 milijarde evrov.

Danes je slovenski BDP na poti do četrtega zaporednega leta krepke rasti, po drugi strani obseg posojil v bančnem sistemu še naprej strmo upada.

Kako je mogoče, da Slovenija raste hitreje od povprečja območja evra, kjer banke posojajo vse več in ne manj, kot velja to pri nas? Aleš Delakorda z urada za makroekonomske analize in razvoj (Umar), ki dobro pozna tematiko še iz časov na Banki Slovenije, kjer je bil direktor analitsko-raziskovalnega centra, poudarja, da so posojila pomemben, a še zdaleč ne edini dejavnik gospodarske rasti. Trenutno stanje ga tako niti ne preseneča preveč, saj je ena od splošnih značilnosti finančnih kriz tudi tako imenovano »okrevanje brez posojil«, ki pa ga v nasprotju s slovenskim primerom običajno zaznamuje počasnejša gospodarska rast.

Tu se postavlja vprašanje, zakaj gospodarska rast ne spodbudi povpraševanja po posojilih. Razlogov za to je po Delakordovi oceni lahko več. Prvič, investicije zasebnega sektorja, ki so najbolj odvisne od posojil, zaradi splošne negotovosti in zadolženosti podjetij okrevajo počasi – obseg bruto investicij v osnovna sredstva (7,5 milijarde evrov) je bil denimo lani kljub večletni zaporedni rasti podoben kot leta 2011. Drugič, podjetja so si zaradi težav bank poiskala alternativne vire financiranja, bodisi v tujini, bodisi z izdajo obveznic in drugih vrednostnih papirjev, ali celo iz lastnih dobičkov. In tretjič, kriza prinaša val stečajev in posledičnih izstopov manj produktivnih podjetij s trga, kar ob večji produktivnosti preživelih pomeni, da je potrebnih manj posojil za enak ali celo večji obseg proizvodnje.

Pomen 
bančnega sistema

ni podpisa

»V Sloveniji kot majhnem in odprtem gospodarstvu z visokim deležem mednarodne menjave, ki je hkrati vključeno v globalne verige proizvodnje in posluje v okolju brez omejitev na področju kapitalskih tokov, je pomen domačega bančnega kreditiranja za gospodarsko rast manjši, kot bi bil v nasprotnem primeru. To še posebej velja, ker se je v krizi spremenila percepcija podjetij, da so banke domala edini vir financiranja,« ugotavlja Delakorda.

S to oceno se strinjajo tudi v Banki Slovenije, zlasti ko je govor o najbolj konkurenčnem delu gospodarstva, torej izvoznikih. Bolj zdrav in manj zadolžen del gospodarstva se vse bolj zanaša na lastne vire ter tudi na financiranje v tujini. Slednje velja predvsem za lastniško povezana podjetja. »S spreminjanjem lastniške strukture podjetij, v kateri narašča pomen tujih lastnikov, se spreminja tudi njihova struktura dolžniškega financiranja. Z novimi lastniki se za ta podjetja odpirajo vzpostavljene poti financiranja nadrejenih družb, poleg direktnega financiranja pri nadrejenih družbah,« pravijo v Banki Slovenije.

V Sloveniji je pomen domačega bančnega kreditiranja za gospodarsko rast manjši. V krizi se je spremenila percepcija podjetij, da so banke domala edini vir financiranja.

Vse našteto seveda ne pomeni, da bančni sistem ni ključen podporni steber evropskega gospodarstva. Če bi lahko to pogojno trdili za ZDA, kjer najdejo podjetja največ sredstev za financiranje neposredno na trgu in ne v bankah, je položaj v EU obrnjen. »Za kontinentalno Evropo velja, da ima tudi po krizi vodilno vlogo pri financiranju zasebnega sektorja bančni sistem, zato je nujno, da je ta stabilen in zdrav,« opozarja Delakorda. Le učinkovit bančni sistem namreč lahko zadovoljivo posreduje sredstva med sektorji, ki imajo presežke prihrankov, in tistimi, ki znajo sredstva oplemenititi. »Predvsem tako, prek naložb, se veča potencial za krepitev dodane vrednosti gospodarstva v prihodnosti,« dodaja.

Čakanje na sinhronizacijo rasti

Prihodnosti na posojilnem trgu ni preprosto napovedati. Empirične analize, na primer študija Claessensa, Koseja in Terronesa iz leta 2009, pa medtem kažejo, da je čakanje na posojilno rast lahko dolgotrajno početje. Okrevanje posojilne rasti po finančni krizi naj bi trajalo približno dvakrat toliko časa kot okrevanje gospodarstva.

A dejstvo je, da se nekatere stvari izboljšujejo že zdaj. V nasprotju z obdobjem pred sanacijo bančnega sistema podjetja za svoje morebitne težave ne krivijo več finančnih omejitev. Čeprav še naprej več varčujejo kot investirajo, o čemer pričajo visoke vloge pri bankah, ki so bile konec novembra s 5,6 milijarde evrov za skoraj dve milijardi večje kot konec leta 2009, pa hkrati prežijo na nove investicijske priložnosti.

ni podpisa

Dinamika kreditiranja nefinančnih podjetij pri bankah je sicer še vedno negativna, vendar s počasnejšo stopnjo upadanja, poleg tega je v prihodnjih letih pričakovati pozitivno rast.

»Povpraševanje po posojilih kaže bolj zdravo strukturo, z večjim deležem povpraševanja po posojilih za investicije in manjšim deležem posojil za restrukturiranje, ki je dediščina slabega portfelja bank iz preteklih slabih naložb,« poudarjajo na Banki Slovenije, kjer pričakujejo pozitivno kreditno rast v naslednjih letih. Vendar hkrati opozarjajo, da banke prav tako čaka domača naloga, in sicer prilagoditev poslovnih modelov. Tudi lani so se jim namreč skrčili neto obrestni prihodki, in sicer kar za desetino. »Učinkovit bančni sistem je lahko podlaga za novo kreditno rast, ki pa bo v prihodnje morala biti samo ena od vrst financiranja podjetij,« sklenejo.