Proti 2017: delnice in razviti trgi, ZDA in infrastruktura

Leto 2016 se končuje, zato je čas, da pogledamo, kaj vlagatelji v vrednostne papirje lahko pričakujejo v letu 2017. 

Veliko se je spremenilo po letošnjih ameriških volitvah, ko so republikanci osvojili vse, od predsednika do dvodomnega kongresa in senata. Če bodo v republikanski stranki presegli nasprotovanja iz predvolilnega časa, lahko z veliko verjetnostjo pričakujem uresničitev več predvolilnih napovedi, ki naj bi pozitivno vplivale na poslovanje ameriških podjetij in njihov BDP. 

Glavni cilj Trumpove politike je vrniti delovna mesta Američanom. Da bi to dosegel, so ukrepi usmerjeni tako na stran povpraševanja kot tudi na stran ponudbe. Pričakujemo lahko tri glavne sklope ukrepov: prvi sklop bo usmerjen v infrastrukturne projekte, drugi v znižanje davkov in tretji sklop ukrepov bo usmerjen v repatriacija oziroma vrnitev denarja ameriških podjetij v ZDA. 

V prihodnjih desetih letih so v ZDA napovedani več kot tisoč milijard dolarjev vredni infrastrukturni projekti, ki naj bi po ocenah dodatno pripomogli do 0,5 odstotka k rasti ameriškega BDP. Za ameriška podjetja je predvideno znižanje podjetniškega davka s 35 odstotkov na 15 odstotkov. To znižanje davka bi lahko pomenilo rast dobičkov na delnico (EPS) za vsaj osem odstotkov. 

Ameriška podjetja imajo v tujini za vsaj 2,5 bilijona ameriških zelencev in pričakovano je, da naj bi se vsaj 1,8 bilijona dolarjev, tudi zaradi ugodnega desetodstotnega enkratnega davka, vrnilo v ZDA. Del tega denarja bi lahko bil uporabljen za nakupe lastnih delnic, prevzeme in investicije v osnovna sredstva. 

S prvim, spravljivim, govorom po zmagi na predsedniških volitvah je bodoči voditelj ZDA Donald Trump pomiril prestrašene finančne trge. Upamo lahko, da bo ublažil tudi svojo protekcionistično politiko in ne bo odpravljal trgovinskih sporazumov ter netil trgovinskih vojn. Zaradi zmanjšanja nezaposlenosti, dobrega stanja ameriškega gospodarstva in napovedanih novih fiskalnih ukrepov so se dvignile napovedi rasti ameriškega gospodarstva ter inflacijska pričakovanja za prihodnja leta. Na vse to, se je morala odzvati tudi ameriška centralna banka (Fed), ki je v sredo zvišala ključno obrestno mero za 0,25 odstotka na razpon med 0,5 in 0,75 odstotka ter napovedala postopno zviševanje ključnih obrestnih mer. Trgi v letu 2017 pričakujejo dva dviga, če bi bilo dvigov več, bi to negativno presenetilo borzne trge. 

Zaradi različnih monetarnih politik svetovnih centralnih bank (medtem ko v Fedu zaostrujejo svojo politiko, druge centralne banke ohranjajo sproščeno monetarno politiko), lahko pričakujemo krepitev ameriškega dolarja v primerjavi s svetovnimi valutami. Velika neznanka na trgih je prihodnje ukrepanje Evropske centralne banke (ECB). Čeprav je ECB na svojem zadnjem zasedanju ohranila ohlapno monetarno politiko, je tudi sklenila, da bo zmanjšala mesečno kvoto odkupov obveznic z 80 na 60 milijard evrov. Ali je to prvi korak k zaostrovanju evropske monetarne politike, bo pokazal čas. Zdi pa se, da je obdobje negativnih obrestnih mer za nami in da je pred nami postopna normalizacija obrestnih mer. Vse bolj pa so v ospredju zahteve po odločnejših fiskalnih ukrepih, ki naj bi nadomestili upehane monetarne ukrepe centralnih bank in zvišali gospodarsko rast. 

Zaradi vsega naštetega so investitorji v letu 2017 bolj naklonjeni delnicam kot obveznicam. Višja rast delniških indeksov kot na trgih v razvoju se pričakuje na razvitih trgih. Zaradi političnih tveganj, povezanih s pomladanskimi volitvami v Franciji in jesenskimi v Nemčiji, so investitorji večinoma bolj naklonjeni delniškim investicijam v ZDA, in to v sektorjih, ki so povezani s prihajajočimi infrastrukturnimi projekti. Vsem investitorjem v letu 2017 želim uspešno borzno leto s čim višjimi donosi. 

Urban Belič, Alta Skladi