Prodaja NLB naj bi v prihodnjih dneh vendarle stekla

Prvi pogoj za uradni začetek javne prodaje (IPO) delnic 100-odstotno državne največje slovenske banke je soglasje Evropske komisije k prošnji vlade za spremembo zavez glede prodaje NLB.

Vlada je namreč sredi aprila sklenila, da Evropsko komisijo uradno zaprosi za spremembo zavez glede prodaje NLB. Komisijo je zaprosila za določitev možnosti, da 75 odstotkov minus eno delnico banke proda v več korakih. Do konca 2017 bi tako Slovenija lahko prodala najmanj 50 odstotkov banke, preostalo pa do konca 2018.

Vlada soglasje Bruslja pričakuje že nekaj časa, po zadnjih informacijah, ki so jih te dni navedli nekateri mediji, naj bi to prišlo sredi prihodnjega tedna.

Takoj zatem naj bi po navedbah RTVS in Financ zasedal nadzorni svet Slovenskega državnega holdinga (SDH), katerega zasedbo je ravno zaradi odločanja v postopkih prodaje NLB sodišče nedavno na predlog prvega nadzornika Damjana Beliča okrepilo z Igorjem Kržanom, in odločal o začetku prodaje banke.

Po soglasju nadzornikov bo moral SDH nato objaviti namero za kotacijo delnic banke na borzi - poleg ljubljanske predvidoma še na londonski - skupaj s prospektom za IPO, ki bo med drugim vseboval tudi razpon želene cene za delnico.

Po napovedih bo nato sledil še en krog predstavitev vlagateljem v ameriških in evropskih finančnih središčih. Za razliko od prvega kroga predstavitev v marcu, ko so predstavniki holdinga obiskali New York, Boston in London, gre tokrat za zbiranje ponudb vlagateljev, ki bodo vodile k oblikovanju končne cene.

Po pisanju časnika Finance naj sicer v tem prvem krogu prodaje NLB ne bi sodelovalo veliko vlagateljev. Omenja se številka pet, med njimi pa naj bi bili z nekaj več kot petodstotnimi deleži tudi Evropska banka za obnovo in razvoj, ki je že bila lastnica banke, in Mednarodna finančna korporacija iz skupine Svetovne banke.

Če bo šlo vse po načrtih, bi bila lahko po navedbah RTVS in Financ IPO 50 odstotkov delnic NLB zaključena sredi junija. Če bi se kar koli zataknilo, pa bi se lahko spomladansko okno za prodajo zaprlo, to pa bi po opozorilih Financ lahko vodilo v poslabšanje cenovnih pogojev za državo kot prodajalca.

Prav cena bo namreč odločilna za uspeh prodaje NLB in je bila tudi razlog za prošnjo vlade Bruslju za postopno prodajo treh četrtin banke. Kot je nedavno poudarila ministrica za finance Mateja Vraničar Erman, je bil cilj te odločitve vlade "povečati možnosti za doseganje sprejemljive cene".

Že ob sprejemu vladnega sklepa so na ministrstvu poudarili, da se z določitvijo možnosti, da se cilj prodaje banke doseže v več korakih, zagotovi večja pravna varnost morebitnih zainteresiranih vlagateljev, s tem pa izboljšuje možnosti glede višine kupnine.

Neuradno je sicer slišati, da je trenutno na trgu težko prodati tako velik paket delnic, kot ga predstavlja 75 odstotkov minus ena delnica NLB, in da bi lahko spremembe pomirile strahove vlagateljev glede tega, kaj bi se zgodilo, če Slovenija do konca leta ne bi uspela izpolniti zaveze o prodaji. Evropska komisija bi v tem primeru namreč lahko odredila začetek prodaje bank iz NLB Skupine na območju nekdanje Jugoslavije, s čimer bi se vrednost NLB zmanjšala.

Tudi predsednica uprave SDH Lidia Glavina je v nedavnem pogovoru za TV Slovenija poudarila, da je bila želja po doseganju boljše cene izključni razlog za to, da so vladi predlagali spremembo zavez glede prodaje NLB.

Cena bi morala biti vsaj v rangu knjigovodske vrednosti NLB, ki je konec 2016 za delnico znašala 63,2 evra, s čimer je višina kapitala NLB pri nekaj več kot 1,26 milijarde evrov.