»Prihaja obdobje rasti, 
vendar previdnost ni odveč«

To seveda ni presenetljivo, saj so se gospodarski kazalci občutno izboljšali: viša se gospodarska rast, vrača se inflacija, stopnja brezposelnosti pa je tudi vedno nižja.

Pa vendar, kaj lahko pričakujemo v prihodnje? Težko je povedati kaj bistveno drugačnega od komentarjev, ki smo jih poslušali in brali v zadnjih tednih. Evforija na borzah po Trumpovi izvolitvi se je nekoliko umirila in tako rekoč vsi pomembni dejavniki na trgu so nekako našli svoj 'kanal', znotraj katerega se gibljejo (pomembnejši delniški indeksi, cena nafte, zlato, razmerje med evrom in dolarjem). »Na delniških trgih je trend še vedno pozitiven in ga niso pretirano zamajale niti prve nekoliko radikalnejše izjave novega ameriškega predsednika. Morda v zadnjem času najbolj izstopa podatek o izrazito nizki volatilnosti v zadnjem obdobju. Če pogledamo na primer indeks S&P500, ugotovimo, da nihajnost vztrajno pada že približno od leta 2012 in se ni povišala kljub občasnim vmesnim opozorilom. V zadnjih mesecih pa se je indeks nihajnosti za S&P500 (VIX) približal zgodovinsko najnižjim vrednostim. Minilo je več kot 40 trgovalnih dni od zadnjega premika indeksa za več kot odstotek in več kot 80 dni od zadnjega padca za več kot odstotek. Nihajnost se je v preteklosti vedno gibala ciklično in tudi večja ni nujno pomenila slabih donosov na kapitalskih trgih. Če upoštevamo še dejstvo, da je S&P500 na rekordnih vrednostih, to napotuje na previdnost,« pravi Luka Guštin, predsednik naložbenega odbora Vzajemci Skupine.

S&P500 je na rekordnih vrednostih; to napotuje na previdnost.

Pred kratkoročnimi napovedmi pa svari Anja Cajner, analitičarka družbe NLB Skladi, saj na pričakovano dolgoročno donosnost korekcije nimajo velikega vpliva: »V splošnem napovedovanje kratkoročnih gibanj delniških tečajev ni mogoče oziroma lahko tovrstne napovedi označimo zgolj kot ugibanja. Za vlagatelje v delnice, ki praviloma varčujejo na dolgi rok, bi morala biti kratkoročna nihanja manj pomembna. Čeprav lahko presenetljivi dogodki kratkoročno vidno pretresejo kapitalske trge, na pričakovano dolgoročno donosnost delnic namreč ne vplivajo usodno. Ob pogledu na dinamiko finančnih trgov ugotovimo, da so korekcije nekaj običajnega in se zgodijo v povprečju celo pogosteje kot enkrat na tri leta. Kdaj bo do nje dejansko prišlo in kako obsežna bo, pa težko napovemo.«

Pexels

»Zadnjo rast delniških tečajev so ob nadaljevanju globalnega okrevanja in zmanjšanju negotovosti glede trgov v razvoju spodbudili tudi napovedani ukrepi novega ameriškega predsednika. Čeprav bi morebitna negativna presenečenja Trumpa pri izvajanju ukrepov utegnila na borze vnesti manjšo negotovost, pa v družbi NLB Skladi menimo, da se ameriškemu predsedniku daje preveliko utež. Za gibanje tečajev na ameriški borzi je ključno dogajanje v tamkajšnjem gospodarstvu, kjer pa so trendi ugodni,« dodaja Anja Cajner.

Čeprav lahko presenetljivi dogodki kratkoročno vidno pretresejo kapitalske trge, na pričakovano dolgoročno donosnost delnic ne vplivajo usodno.

Nasprotno, torej da bi Trump lahko vplival na gibanje tečajev, meni Primož Hočevar iz Finančnih trgov. »Ameriški indeksi res vsak dan dosegajo nove rekorde in zelo verjetno bo v kratkem prišlo do popravka v višini nekaj odstotkov. Korekcije (v tehničnem smislu pomeni to padec indeksa vsaj za 10 odstotkov) pa v kratkem še ne pričakujem, mogoče v drugi polovici leta, če bi se izkazalo, da so vlagatelji preveč pričakovali od obljubljenih ukrepov Donalda Trumpa.« Da v kratkem ni pričakovati večje korekcije, meni tudi Uroš Ožbolt, upravitelj premoženja pri ALTA Investu. »Verjetnost korekcije se seveda z vsakim višjim nivojem in dalj časa trajajočo rastjo povečuje, a trg je izjemno močan. Četudi bi do korekcije prišlo, bi bila ta verjetno v bolj blagi obliki. Trg je še vedno v fazi tako imenovanega 'reflation trada', pri čemer smo v zadnjih tednih opazili predvsem notranjo korekcijo, ki skozi indekse ni bila vidna,« je dejal Ožbolt. »Očitno lahko trenutno trg ustavita le veliko razočaranje glede napovedane davčne reforme v ZDA ter bolj restriktivna monetarna politika, kot jo vlagatelji pričakujejo,« je še dodal in se pridružil mnenju drugih analitikov. 

David Vegelj, član naložbenega odbora Vzajemci Skupine

Priporočal bi predvsem delnice nizko vrednotenih regij (Rusija, vzhodna Evropa, Slovenija, Balkan, Turčija), deloma zlato prek delniških skladov ali v fizični obliki in predvsem gotovino, ki jo med trajanjem korekcije postopoma usmerimo v delnice. V korekciji nima smisla iskati zaslužka, ampak moramo poskrbeti za zaščito. Bolj kot vrsta naložbe je takrat pomemben način vlaganja, zato je smiselno razmišljati o dodatnih pogostejših periodičnih vplačilih, čeprav so vsi preplašeni, saj bomo tako znižali povprečno nakupno ceno naložbe. Nižja nakupna cena se v prihodnosti praviloma spremeni v višji povprečni letni donos. Zadnji tak primer je bila korekcija na nafti, ki se trenutno odraža v lepih donosih na skladih, ki vlagajo v energijo in surovine.

Uroš Ožbolt, direktor upravljanja premoženja, ALTA Invest

Trenutno relativno moč prikazujeta srebro in zlato, kar bi v primeru korekcij lahko dodalo dodatno spodbudo k njuni rasti.

Anja Cajner, finančna analitičarka NLB Skladi

Za dolgoročna vlaganja je ključno nalaganje v skladu s finančnimi zmožnostmi in cilji vsakega posameznika, pri tem pa je priporočljivo ohranjanje ciljne strukture finančnega premoženja tudi v času korekcij. Medtem ko panične razprodaje po padcih vodijo do podpovprečne donosnosti, se vlagateljem z nakupi ob korekcijah znižuje povprečna nakupna cena naložb ter s tem povečuje verjetnost nadpovprečne donosnosti na dolgi rok. V tem smislu so varne obvezniške naložbe in denar zelo dobrodošlo dopolnilo v portfelju vlagateljev, saj veljajo kot zaščita v času negotovosti. Hkrati nam v času korekcij zagotavljajo fleksibilnost, da lahko takrat povečamo delež delniških naložb ravno na račun teh bolj varnih instrumentov.

Luka Flere, direktor naložbenega sektorja, KD Skladi

Prav veliko alternativ delnicam in dragim obveznicam ob pogoju likvidnosti ni. Mislimo, da so denar oziroma denarni skladi ali zelo kratkoročni vrednosti papirji (menice) najboljša izbira, saj vse druge naložbene kategorije s seboj nosijo precej višjo stopnjo tveganja ali pa so bistveno manj likvidne.

Primož Hočevar, upravljavec premoženja, Finančni trgi

Primernih alternativ trenutno ni ravno veliko, saj vemo, da so začeli naraščati tudi donosi na obveznice, kar niža njihovo ceno. Vlagatelju, ki bi v tem trenutku rad dosegal vsaj nekajodstoten donos, bolj ali manj ostanejo samo delniške naložbe oziroma naložbe v vzajemne sklade. Pri tem lahko izbere manj tvegan mešan vzajemni sklad, še posebej so primerni tisti, ki imajo v pravilih upravljanja možnost prehoda tudi 100-odstotno v gotovino. Alternativa je lahko tudi denarni sklad, kjer pa bo donos podoben kot pri vezavi na banki, le da so sredstva likvidna.«