Pri sklepanju zavarovanja se splača biti pošten

Če odgovorimo najprej na zadnje vprašanje, je odgovor »da«. Obligacijski zakonik namreč določa, da je zavarovalec ob sklenitvi zavarovanja dolžan zavarovalnico seznaniti z vsemi okoliščinami, ki so pomembne za ocenitev nevarnosti in so mu znane ali mu niso mogle ostati neznane. To je torej zavarovalčeva obveznost, zavarovalnica pa ima pravico, da o tem vpraša.

Tudi odgovor na prvo vprašanje je preprost. Na podlagi prejetih odgovorov lahko zavarovalnica oceni, ali je želena zavarovalna vsota primerna, ali so tveganja, ki jih razbere iz odgovorov, zmerna, večja ali manjša. Od vsega tega sta odvisni višina zavarovalne vsote in premija, ki ustreza stopnji tveganja vsakega posameznika.

Če navedem primer. Verjetno se strinjamo, da je oseba, ki dela v pisarni, manj izpostavljena tveganju poškodb pri delu kot oseba, ki dela na gradbišču ali v rudniku. In če bi vse takšne osebe želele imeti enako zavarovalno vsoto, je razumljivo, da imajo osebe, ki delajo v pisarni, lahko nižjo premijo, saj je verjetnost poškodbe v pisarni manjša.

Podatki, ki jih pridobi zavarovalnica ob ponudbi, igrajo torej pomembno vlogo, nanje pa je treba odgovoriti po resnici in v celoti. Drugače so lahko posledice ob uveljavljanju škodnega zahtevka neprijetne. V najhujšem primeru se lahko zavrne izplačilo zavarovalne vsote, kar pomeni, da zavarovalec oziroma upravičenec do izplačila ostane praznih rok, pa čeprav je plačeval premijo. Vzrok je v tem, da zakon tako sankcionira nepošteno ravnanje pri sklepanju pogodbe, saj zavarovalnica ne bi sklenila zavarovanja oziroma bi ga sklenila pod drugačnimi pogoji, če bi vedela, da je oseba tako visoko tvegana (z zavarovalnega vidika).

Ali bo zavarovalnica zavrnila izplačilo v celoti ali ga le znižala, je odvisno od tega, za kakšno zamolčanje gre in kaj bi zavarovalnica storila, če bi ji bil ta podatek predstavljen v času sklepanja zavarovanja. Ne glede na to pa je za zavarovalca oziroma njegove bližnje neizplačilo ali znižanje izplačila lahko hud udarec, saj niso upravičeni do sredstev, na katera so upali oziroma jih pričakovali.

Pixabay

Ali zagotovo ne kadite?

Najbolj razširjeno zamolčanje je kajenje. Velikokrat si posameznik misli, kako pa bodo ugotovili, da kadim oziroma sem kadil, ko sem sklenil zavarovalno polico. Bom to raje zamolčal in imel želeno zavarovalno vsoto za ugodno premijo.

Druga so povezana s težo in zdravstvenim stanjem zavarovanca; od tega, kakšen pritisk ima, do tega, kakšne bolezni ima oziroma jih je imel, katera zdravila jemlje, kakšna je družinska zgodovina rakavih obolenj in podobno. Pri boleznih opažamo, da ljudje največkrat zamolčijo holesterol, depresije, sladkorne bolezni. Pogost izgovor je: »Saj je agent to vedel, saj me pozna.« A tudi če je to res, ne pomeni, da lahko zavarovalec prikriva nekaj, kar bi moral razkriti. Posledice bo namreč nosil sam.

Sledijo zamolčanja, povezana s športom oziroma dnevnimi aktivnostmi. Redkejša pa so zamolčanja o višini osebe, starosti in podobno.

Zamolčanje se lahko odkrije

V zavarovalnici opažamo, da se največ zamolčanj ugotovi ob izplačilu zavarovalnine. Takrat zavarovalnica zahteva različne dokumente (odvisne od kritja). Občasno se zgodi, da posamezniki določenih dokumentov ne želijo predložiti, vendar to ne onemogoči zavarovalnici, da ne bi izvedela dejanskega stanja. V skladu z zakonom lahko zavarovalnica pridobi potrebno dokumentacijo tudi iz drugih virov, kot so pravosodni organi, ministrstvo za notranje zadeve, zdravstvene ustanove, delodajalec, zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, centri za socialno delo.

Nesmiselno je prikrivati resnične podatke pri sklepanju zavarovanja za nižjo premijo, saj bodo imele posledice tega dejanja zneskovno bistveno večji vpliv na izplačano zavarovalno premijo

Iz teh dokumentov, še posebej zdravstvene dokumentacije, je razvidna večina stvari: od tega, ali in kdaj ste kadili, do tega, ali ste bolehali za depresijo. Ne nazadnje je v kartonu zavedena tudi družinska anamneza.

Vse pogosteje se pri reševanju škodnih primerov uporablja tudi internet. In dandanes se tam najde marsikaj. Ne nazadnje zavarovanci sami objavljajo svoje fotografije ali pa te kako drugače pridejo v javnost. Tukaj pa so še časopisi in podobno.

Manjši del zamolčanj se odkrije že ob sklepanju zavarovanja. Predvsem takrat, ko je oseba že v preteklosti sklenila zavarovanje, pa je zdaj sklenila novo ali drugačno. Poznam primere, ko je imela oseba pri prvem sklepanju zdravstvene težave, pri drugem pa je bila, kot je zatrjevala, popolnoma zdrava. Ali pa je odrasla oseba v manj kot dveh letih zrastla za več kot deset centimetrov.

Vsaka takšna zaznava sproži alarm pri zavarovalnici in ponudba takšne osebe bo toliko bolj podrobno pregledana, saj upravičeno vzbudi dvom o vseh podanih informacijah.

Ima laž kratke noge?

Zaradi vsega tega je pomembno, da ob sklenitvi zavarovanja na zastavljena vprašanja odgovorimo po resnici. Le tako si zagotovimo, da bo zavarovalna vsota izplačana v skladu s sklenjeno polico in zavarovalnica ne bo imela razloga znižati ali zavrniti izplačilo zavarovalne vsote. Zavarovalec pa bo plačal premijo, ki v resnici odraža tveganje, ki mu je izpostavljen, obenem pa tudi kasneje spremenjeno zdravstveno stanje ne bo imelo vpliva na izplačilo.

Nesmiselno se je izpostavljati in prikrivati resnične podatke pri sklepanju zavarovanja za nižjo premijo, saj bodo imele posledice tega dejanja zneskovno bistveno večji vpliv na izplačano zavarovalno premijo, kot pa je razlika v plačanih premijah. Da ne omenjam dejstva, da lahko govorimo tudi o namernem zavajanju in s tem posledično kaznivem dejanju … Kot je razvidno iz zapisanega, obstajajo različni viri, kjer se lahko preveri resničnost vaših podatkov, in tega se je pametno zavedati, ker, saj veste, še pregovor pravi, da ima laž kratke noge.

* Članek omogoča Prva osebna zavarovalnica.