Previdni optimizem ekonomskih analitikov

V Avstriji delujeta dva uradna napovedovalca: Avstrijski inštitut za gospodarske raziskave (WIFO) in Inštitut za napredne študije (IHS), ki ponavadi isti dan objavljata svoje napovedi. Za leto 2017 te niso slabe.

IHS ugotavlja, da je avstrijsko gospodarstvo očitno spet precej dejavnejše. Leta 2016 je bila skupna gospodarska rast v državi 1,4-odstotna, zlasti zaradi rasti domačega povpraševanja. Nominalni bruto domači proizvod je letos presegel 359 milijard evrov.

Tudi za prihodnje leto IHS napoveduje 1,4-odstotno rast, za leto 2018 pa 1,5-odstotno. Gospodarstvo trenutno raste predvsem zaradi davčne reforme, ki je razbremenila zaposlene, saj je bilo delo davčno manj obremenjeno. Skratka, zaposleni imajo višje neto plače kot pred koncem leta 2015. Velik del nekaj sto evrov višjih letnih dohodkov so ljudje namenili osebni porabi in tako spodbudili gospodarsko rast.

Zaradi ugodnejšega stanja v gospodarstvu se je deloma stabiliziral tudi trg delovne sile. Toda brezposelnost bo v Avstriji ostala razmeroma visoka, skoraj dvakrat višja, kot je bila pred samo nekaj leti. IHS pričakuje, da bo leta 2018 stopnja brezposelnosti 9,6-odstotna.

Napoved 9,5-odstotne brezposelnosti

Napovedi inštituta WIFO se kot ponavadi nekoliko razlikujejo od napovedi IHS, vendar spet ne tako zelo. WIFO za zdaj napoveduje drugačen razvoj kakor IHS: realna rast bruto domačega proizvoda bo prihodnje leto 1,5-odstotna, leta 2018 pa 1,4-odstotna. Tudi strokovnjaki pri tem inštitutu potrjujejo, da je domača poraba zelo močna, učinki letošnje davčne reforme pa bodo občutni do sredine leta 2017. Toda WIFO trdi, da se je povečana poraba prebivalstva precej usmerila v nakupe avtomobilov, zato domača proizvodnja od tega ni imela veliko koristi.

Slabitev učinkov davčne reforme in pričakovana rast inflacije bosta povzročila stagnacijo rasti avstrijskega gospodarstva. Razmeroma visoka stopnja brezposelnosti škodi porabi, tuje povpraševanje pa se počasi povečuje. Resda je na voljo čedalje več novih delovnih mest, vendar so učinki priliva delovne sile v Avstrijo ter čedalje večjega deleža žensk in starejših med zaposlenimi še vedno večji od absorpcijske zmogljivosti trga dela. WIFO pričakuje, da bo leta 2018 brezposelnost 9,5-odstotna.

ni podpisa

Srednja in vzhodna Evropa odločilni za dunajsko borzo

S Fritzem Mostböckom, vodjo raziskovalnega oddelka v bančni skupini Erste, smo se pogovarjali o bližnjem in daljnem avstrijskem sosedstvu v srednji in vzhodni Evropi ter o pričakovanjih glede delovanja dunajske borze. Dunaj je pred božičem resda zasnežen, poleg tega so temperature precej nizke, toda na območju nove osrednje železniške postaje, kjer je skupina Erste postavila svojo novo glavno zgradbo, pridno gradijo. Žerjavi se premikajo in okoli nove postaje nastajajo novi stavbni kompleksi v razvojnem projektu, vrednem štiri milijarde evrov.

Mostböck poudarja, da so najpomembnejše države v srednji in vzhodni Evropi zmožne nadaljevati nadpovprečno visoko gospodarsko rast ter se uspešno spoprijeti z nemirnim tržnim in političnim dogajanjem. »Njihov delež izvoza v Veliko Britanijo ni visok, devizne zaloge so stabilne, imajo razmeroma dobro plačilno bilanco in večinoma niso preveč zadolžene. Poljska, Češka in Srbija bodo leta 2017 imele triodstotno rast, Romunija 3,3-odstotno, Slovaška 3,1-odstotno, Madžarska 3,4-odstotno, Slovenija 2,6-odstotno in Hrvaška 2,5-odstotno,« pravijo v skupini Erste.

Peter Brezinschek, glavni analitik bančne skupine Raiffeisen Bank International, dodaja, da se bo leta 2017 gospodarska rast spet povečala tudi v Rusiji (enoodstotna rast) in Ukrajini (dvoodstotna). Brezinschek ne pozablja niti na Albanijo, za katero predvideva, da bo imela prihodnje leto najvišjo rast med postkomunističnimi državami srednje in vzhodne Evrope, saj bo njena rast štiriodstotna.

Na dunajski borzi rast

Prav na dunajsko borzo močno vplivajo države srednje in vzhodne Evrope, drugi globalni zunanji vplivi – volitve v ZDA, brexit in drugo – so namreč zanemarljivi, pravi Mostböck. »Večina podjetij na indeksu ATX, indeksu dunajske borze, največ svojega prometa ustvari prav v državah srednje in vzhodne Evrope. Glede na tržno vrednost je takšnih podjetij kar 70 odstotkov vseh na indeksu ATX. Preostala podjetja so večinoma vodilna v posameznih dejavnostih svetovnega trga.« Nizke obrestne mere in razmeroma dobro razmerje med cenami in donosom delnic dunajske borze dodatno potrjujejo, da je ta trg vrednostnih papirjev vreden večje pozornosti, zatrjuje vodja raziskav pri skupini Erste. Kljub temu Mostböck priznava, da na dunajski borzi strokovnjaki napovedujejo zmerno rast. Zadnjih šest mesecev se je indeks ATX nenehno vzpenjal, z 2000 se je dvignil na približno 2630 (22. decembra opoldne). »Od začetka jeseni opažamo jasne težnje, ki koristijo cikličnim delnicam, tako v mednarodnem okolju kot v Avstriji. Zaradi dobrih gospodarskih napovedi in višje donosnosti so ciklične delnice spet zanimivejše,« pravi Christoph Schultes, višji analitik za vrednostne papirje v srednji in vzhodni Evropi pri skupini Erste. »Trenutno najbolj priporočamo Raiffeisen Bank International, Andritz ter gradbeniški podjetji Porr in Palfinger.«