Pred digitalnim evrom še veliko izzivov

Evropska centralna banka že dobro leto razmišlja in se posvetuje z javnostmi o uvedbi digitalnega evra. Njegova izdaja bi pomembno vplivala na vse nas, zato je prav, da so slovenski deležniki vključeni že v zgodnji fazi v odločitve, ki bodo zaznamovale njihovo poslovno in zasebno življenje, je na dobro obiskanem spletnem seminarju v organizaciji Banke Slovenije na temo Digitalni evro – prihodnost plačevanj, izpostavil guverner Boštjan Vasle.

Digitalni evro bi na področju plačil prinesel strateško avtonomnost Uniji, načrtuje se razvoj enotne in plačilne rešitve za potrošnike in trgovce, v ECB pa razmišljajo o njegovi uvedbi do leta 2025. Sicer pa je cilj velike večine svetovnih centralnih bank zdaj izdaja digitalne valute, najdlje je pri tem Kitajska, ki digitalni juan že preizkuša s pilotno verzijo, z namenom, da stvar zaživi do olimpijskih iger v Pekingu.

Svet ECB bo sicer o vstopu v nadaljnjo fazo projekta odločal julija, tedaj naj bi pojasnili, komu in čemu bo digitalni evro namenjen, kdaj bi bil lahko uveden in kako bo izgledal, je povedal Simon Anko iz Banke Slovenije. Cilj je uresničitev dostopa do digitalne gotovine prihodnosti, s tem bi zagotovili tudi finančno vključenost, saj številni državljani Unije nimajo bančnih računov. Potrošnikom se ohrani možnost izbire, pomembno je tudi vprašanje zasebnosti. V Uniji je sicer zdaj na prodajnih mestih kar 73 odstotkov vseh plačil izpeljanih v gotovini, medtem ko na spletu prevladujejo plačilne kartice.
 

Izzivi

Digitalni evro bi bil nova, elektronska oblika evropske valute, v razmerju 1:1. Predstavljal bi netvegano digitalno obliko gotovine za plačevanje na tipičnih prodajnih in spletnih mestih, za uporabnike bi bil brezplačen. Zagotovil bi tudi neodvisnost ekonomije v EU od neevropskih korporacij (Amazon, Facebook, Alibaba, Google itd.), ki načrtujejo lastne digitalne plačilne rešitve.

Izzivov je pred projektom seveda še kar nekaj: povezani so s tveganji finančne stabilnosti, možen je vpliv na bančni sistem, če banke bi banke izgubile stik s končnimi komitenti. Na drugi strani pa bi ECB dobila nekaj sto milijonov komitentov in lahko bi trpel ugled ECB, če bi bi bil projekt neuspešen. Tu pa so še kibernetska tveganja, pravni izzivi, model dostopa, distribucije, zasebnost, kakšna bo končna uporabniška aplikacija itd., je dileme opisal Anko.

Digitalni evro bi lahko prispeval tudi k izvajanju monetarne politike, če bi se odločili za obrestovanje. Te dileme so odprte, je razložil viceguverner BS Jože Bradeško. Možnosti je po njegovem več: da obrestne mere nanj ne bi bilo, možni pa sta tudi fiksna ali variabilna obrestna mera ali pa da bi bile obresti vezane na stanje na računu. Širša javnost po njegovem jemlje digitalni evro kot odgovor na kriptovalute, a se bo ta paralela počasi izgubljala, ker gre za dva različna koncepta.
 

Suverenost

Evropa mora uvesti digitalni evro za ohranjanje svoje suverenosti, pomagal bi tudi pri zbiranju kapitalu in hitrosti in varnosti poslovanja, je prepričan Andrej Vrabič z ministrstva za finance. Podprt bi bil s programom digitalne Evrope, ki je bil nedavno sprejet in zagotavlja 7,5 milijarde evrov. Digitalni evro bi bil sodobno plačilno sredstvo, ki bi zmanjšalo število posrednikov v plačevanju in omogočilo hitrejša čezmejna plačila. Marsikaj bo odvisno tudi od njegove implementacije preko zakonodaje, velika sprememba bi bila, če bi fizične osebe in podjetja imeli kar neposreden dostop do evrosistema. Za digitalnim evrom bi v celoti stala ECB. Na drugi strani pa bodo tehnološki velikani, ki pripravljajo svoje plačilne rešitve, morali iti skozi veliko preverjanj v EU in bodo morali dobiti licenco. Za Unijo je zdaj pomembno, da čimprej sprejme ustrezno regulativo. Dva predloga regulative (tudi pilotni režim za razpršene evidence) sta zdaj v fazi pogajanj držav članic.


Anja Blaj, predsednica Blockchain Think Tanka (BTT) se je vprašala, kakšno tehnologijo bomo uvedli pri digitalnem evru in kdo bo z njo upravljal. Pričakuje enake pogoje za vse finančne institucije in projekte. Vlogo ECB pa vidi v tem, da pospeši vseevropsko shemo hitrih plačil.
 

Dostopnost evra

Direktor Bankarta Aleksander Kurtevski vidi digitalni evro predvsem kot dopolnilo zdajšnjim oblikam plačevanju, ključno bo sodelovanje z vsemi udeleženci. Največji učinek bo po njegovem v možnosti programiranju valute in možnosti plačevanja med napravami in pri inovativnih ekosistemskih rešitvah, ki jih zdaj še ne poznamo. Banke in procesni centri se bodo posvečali dodatnim storitvam, povezanim s plačevanjem, le-to pa bo postalo le infrastrukturna storitev. Vsekakor pa bo digitalizacija valute imela širši vpliv na digitalizacijo finančne industrije.


Če bo plačevanje z digitalno valuto brezplačno, bi to lahko povzročilo selitev uporabnikov storitev na digitalno valuto. »Tu nas čaka še veliko dela, da bomo prepričali uporabnike, da je to ekvivalent gotovini. Recimo, če pride do odpovedi elektronike v napravi. Majhna sprememba podatkov lahko pripelje do tega, da ta gotovina ne bo dosegljiva. Uporabnike bo treba seznaniti s tveganji shranjevanja gotovine v elektronski napravi. Z varnostjo bo povezanih cela vrsta vprašanj,« je opozoril Boštjan Kežmah s fakultete za elektrotehniko, računalništvo in informatiko.

Digitalni evro bi moral biti univerzalno, preprosto uporaben, tudi brez internetne povezave. Zasnovan bi moral biti tako, da bi bil enostaven za razumevanje in dostopen za vse. Pomembna bo tudi zasebnost plačil, kot jo pozna klasična gotovina, je izpostavil Marko Tretnjak iz Združenja potrošnikov Slovenije. Glede na razširjenost bodo pomembno vlogo pri plačilih imeli pametni telefoni, a potrošniki, še posebej to velja za starejše in ranljive kategorije, bi morali imeti možnost izbire nosilcev za uporabo digitalnega evra, da ne bo ostali izključeni.
 

Sledimo inovacijam

Bo digitalni evro prinesel težave za banke? Kurtevski je glede tega optimističen, Bradeško pa meni, da digitalna valuta sledi logiki, ki velja za inovacije. Ta oblika evra se bo bolj priplazila v naše mobilne naprave, potem se bo počasi širila uporaba za različna plačilna mesta. To postopnost uvedbe vidi kot kvaliteto, ne pa minus. »Vloga poslovnih bank bo ostala polna in neokrnjena. Namen ECB ni, da dela disrupcijo na trgu. Učinek bo odvisen od oblike, koliko denarja bi lahko posameznik imel na digitalnih denarnicah, lahko pa bi bil vpliv na bilance bank. Lahko se del depozitov preseli iz depozitov v elektronske denarnice, a to v danih razmerah ne bi bil problem, ker imamo v evrskem območju zelo visoko presežno likvidnost, ki znaša od 3500 do 4000 milijard evrov, gotovina v obtoku znaša 1000 milijard evrov. Banke s tako selitvijo premoženjskih oblik ne bi imele težav. To bi bila možnost za ponudnike plačilnih storitev, za uporabnike pa nova oblika plačevanja,« je prepričan viceguverner.

V Banki Slovenije načrtujejo, da bosta današnjemu dogodku v prihodnjih mesecih sledili delavnici, prvenstveno namenjeni predstavnikom industrije. Cilj prve bo seznanitev sodelujočih z različnimi možnimi tehničnimi in arhitekturnimi pristopi k izdaji digitalnega evra, na drugi pa bodo predstavniki industrije dobili priložnost predstaviti svoje predloge rešitev, ki bi temeljile na digitalnem evru in bi jih lahko ponudili potrošnikom.