(Pravni) vpogled v veriženje podatkov

Zdi se, da bo ta digitalna platforma v prihodnosti prenovila številna družbena razmerja ter poenostavila razvoj delitvene ekonomije. V zvezi s tem bo moralo tudi pravo najti številne rešitve.

Ena vodilnih investicijskih bank Goldman Sachs je v svojem poročilu What if I Told You ..., ki raziskuje trende, ki bodo zelo spremenili način, kako živimo in delamo, na prvo mesto uvrstila prav tehnologijo veriženja blokov. Goldman Sachs predvideva, da se bo ta tehnologija razširila v petih do desetih letih in bo omogočila racionalizacijo procesov, ki bo v svetovnem merilu samo v finančnem sektorju na področju delniških trgov omogočila šest milijard ameriških dolarjev prihranka na leto. Potrebe po številnih posrednikih (banke, klirinške hiše, notarji…), ki so zdaj nujni za vzpostavitev zaupanja in izvedbo transakcij, ne bo več. Tehnologija verižnih blokov namreč lahko zagotavlja prav te funkcije.

Pexels

Tehnologijo veriženja blokov sestavljajo posamezni bloki programske kode, ki so kriptirani in se verižijo tako, da je vsak novi blok odvisen od vsebine vseh predhodnih. Ta veriga blokov je kot nekakšna podatkovna baza decentralizirano razdeljena med veliko računalnikov, ki so sinhronizirani. Decentralizirani računalniki bi hitro zaznali, če bi kdo želel spremeniti kakšen blok iz preteklosti, kar dela to tehnologijo transparentno, varno in učinkovito. Prvo večjo uporabnost je ta dosegla s kriptovaluto bitcoin, kjer so posamezni bloki namenjeni predvsem podatkom o številu bitcoinov, ki pripadajo posameznemu lastniku, in transakcijah z bitcoini. V zadnjih letih pa se je začel razvoj različnih platform, ki bodo omogočale, da bo v posamezni blok zapisano več kot le podatki o lastništvu in transakcijah. Ta razvoj prinaša neskončno možnosti uporabe tehnologije veriženja blokov.

Z navedeno tehnologijo bo tako mogoče sestaviti pametno pogodbo, ki vsebuje vse sestavine klasične pogodbe z bistveno razliko, da programska koda, ki jo vsebuje verižni blok, ne le definira dogovor, ampak ga tudi izvede. To zmanjšuje potrebo po zaupanju v izpolnitev pogodbe med strankama, saj je izvršitev pametne pogodbe avtomatična in neodvisna od volje ter presoje strank: na primer v primeru zavarovalne pogodbe za škodo na pridelkih zaradi neugodnih vremenskih razmer, bi pametna pogodba lahko sama preverila vremenske pogoje v določenem časovnem obdobju na določenem kraju, ocenila višino škode ter avtomatično izplačala ustrezno zavarovalnino, če bi bili izpolnjeni s pogodbo določeni vremenski in drugi pogoji.

S tehnologijo veriženja blokov bo mogoče prenašati tudi materialne (vozila, nepremičnine, umetnine …) in nematerialne dobrine (informacije, zdravstvene podatke, ugled…) kot pametna sredstva. Bistvo pametnih sredstev je, da so registrirana kot digitalna sredstva v verižnem bloku ter da se lastništvo in prenos sredstev izvajata prek veriženja blokov s pametnimi pogodbami. S to tehnologijo bo mogoče doseči, da se bodo ob izpolnitvi določenih pogojev in ob potrditvi digitalne identitete upravičenca sredstev, odklenila vrata nepremičnine, aktiviral pametni telefon ali sam pripeljal avtomobil.

Programsko kodo v blokih je mogoče uporabiti tudi za izvajanje najrazličnejših decentraliziranih aplikacij. Zanje je značilno, da so njihovi podatki shranjeni na decentraliziran način v kriptirani obliki in se izvajajo avtonomno brez kakršnegakoli nadzora, ki bi ga izvajal neki subjekt. Trenutno so že razvite decentralizirane aplikacije, ki predstavljajo substitute za centralizirane aplikacije, kot so Uber, Facebook, Dropbox, Kickstarter …

Ne nazadnje je programsko kodo v blokih mogoče uporabiti tudi za ustanovitev decentraliziranih avtonomnih organizacij (DAO). Zanje je značilno, da programska koda izvaja naloge upravljanja organizacije po določenih pravilih, zapisanih kot programske kode brez človeškega posredovanja. V fazi ustanavljanja take organizacije prejmejo udeleženci digitalne kovance v vrednosti njihovih vplačil v organizacijo. V fazi delovanja pa udeleženci s kovanci glasujejo o tem, katere projekte bo financirala organizacija, in o vseh drugih vnaprej določenih odločitvah. Organizacija nato sama izvede projekte, ko so izpolnjeni pogoji, določeni v programski kodi (na primer določeno število glasov).

Zaradi tehnologije veriženja blokov ne bomo več potrebovali številnih posrednikov (banke, klirinške hiše, notarji …). To bi zagotovilo tudi šest milijard dolarjev prihranka na leto.

Uporaba novih tehnologij pa odpira tudi veliko pravnih vprašanj. Težava pri pravnem urejanju je dejstvo, da so verižni bloki decentralizirani ter se nahajajo in izvajajo z računalniki po vsem svetu, identiteta subjektov je v večini primerov anonimna. Problem je zato opredeliti že, po katerem pravu se sploh presojajo ta razmerja in kako opredeliti pravno naravo nastalih razmerij. Kaj je torej, na primer, DAO? Ker ni pravna oseba (vsaj po našem pravu), ali je to nekakšna civilna družbena pogodba? Kdo je njen nosilec, kaj je pravna narava njihovih digitalnih kovancev (ali je mogoča analogija z delnicami?), kako so obdavčeni dobički? Ali kdo odgovarja za obveznosti te organizacije? Regulatorji so se s temi vprašanji že začeli ukvarjati, regulaciji pa se za zdaj izogibajo. V zvezi z bitcoini je Banka Slovenije tako zavzela stališče, da niso niti elektronski denar v skladu z zakonom o plačilnih storitvah in sistemih niti tuja valuta v skladu z zakonom o deviznem poslovanju ter da je to nereguliran digitalni denar, za katerega ne jamči nobena centralna banka.

Presojati bo treba razmerja med pametno in klasično pogodbo, ki bosta najbrž imeli vzporedno življenje. Vprašanje je, ali bo pri interpretaciji pametnih pogodb še dovoljeno iskati pravo voljo strank (tudi zunaj okvirov vsebine določene v programski kodi), tako kot v klasičnih obligacijskih razmerjih med posamezniki, ali pa bo prevladala stroga »jezikovna« interpretacija, po kateri velja le to, kar je zapisano v programski kodi. Morda se bodo v zvezi s tem izoblikovali novi standardi in poklici, na primer skrbni oziroma odgovorni programer.

Tehnologija veriženja blokov je v začetni fazi razvoja, vendar obeta, da bo spremenila svet, kakršnega poznamo. Omogoča hiter in varen razvoj delitvene ekonomije in s tem dobrodošlo racionalizacijo upravljanja naravnih in človeških virov. Zdi se, da bo vsak tržni subjekt moral na novo analizirati svoj položaj ter ugotoviti, kako ga izboljšati ali vsaj ohraniti z uporabo nove tehnologije. Napredku se ni smiselno upirati – boj za staro pravdo dolgoročno ne more biti uspešen.

Aljaž Jadek, odvetnik v Odvetniški pisarni Jadek & Pensa, d. o. o.