Poznamo orodje za množično dvigovanje cen?

Nekateri analitiki opozarjajo, da trenutni borzni bik ni posledica kakšnega večjega tehnološkega preboja ali pa povečane produktivnosti – menda je (vsaj v enem delu) plod finančnega inženiringa, ki pretvarja kapital v dolg, tako naj bi bila žrtvovana prihodnja rast na račun trenutne potrošnje. Posledično so se seveda napolnili žepi lastnikov delnic, še posebej ameriških.
Poglejmo na primer ameriški Apple. Pred dnevi so delnice največjih tehnoloških podjetij (Facebook, Amazon, Apple, Microsoft, Google, Baidu, Alibaba in Tencent) presegle tržno kapitalizacijo 5000 milijard ameriških dolarjev, kar je več, kot je vrednost vseh borznih družb v Evropi. Omenjeno ameriško podjetje je pred mesecem dni napovedalo odkup lastnih delnic v višini sto milijard dolarjev, s tem odkupom bo Apple vrnil svojim lastnikom več kot 210 milijard dolarjev od leta 2012. Koliko je to 210 milijard dolarjev? To je toliko, da bi lahko Apple kupil 480 (z izjemo dvajsetih največjih) podjetij, ki sestavljajo ameriški delniški indeks 500 največjih ameriških javnih družb. Precej impresivno, mar ne?

Samo lani so ameriška podjetja odkupila za preko 800 milijard dolarjev lastnih delnic. Letos bi lahko odkupi presegli 1200 milijard dolarjev.

Vendar Apple ni osamljen pri tem početju. Samo v lanskem letu so ameriška podjetja odkupila za več kot 800 milijard dolarjev lastnih delnic. Goldman Sachs ocenjuje, da naj bi v letošnjem letu omenjeni znesek odkupov dosegel in celo presegel težko verjetnih 1200 milijard dolarjev (ne gre pozabiti, da omenjeni odkupi potekajo tako rekoč pri rekordnih borznih vrednostih). Omenjenih 1200 milijard dolarjev predstavlja kar šest odstotkov ameriškega bruto družbenega proizvoda. Več kot 60 odstotkov ameriških javnih družb je od leta 2010 dalje odkupilo oziroma odkupovalo lastne delnice (borzni optimisti bi dejali, da so z obema rokama izkoristili priložnost rekordno nizkih obrestnih mer, treba je namreč vedeti, da se več kot tretjino odkupov zgodi z najemom dolga, medtem ko bodo borzni pesimisti dejali, da so žrtvovali svoj prihodnji razvoj za kratkoročne dobičke). Kot zanimivost, podjetja, ki so se omenjenega »trika« posluževala kot obrambe pred slabimi poslovnimi rezultati (J. C. Penny, Sears, Xerox, Viacom …), so doživela celo padce borznih vrednosti, medtem ko so poslovno uspešna podjetja (prednjačijo seveda podjetja iz tehnološke panoge) z omenjenimi odkupi le še podžgala apetite investitorjev, poleg seveda odličnih poslovnih rezultatov, in so v povprečju od leta 2010 pridobila več kot 250 odstotkov pri tržnih vrednostih.

Reuters

Kot je pojasnil predsednik uprave ameriškega Appla, sami to počnejo, ker močno verjamejo v prihodnji razvoj podjetja in se jim zdijo trenutne borzne cene ugodne, na drugi strani pa z odkupovanjem lastnih delnic lastnikom, ki ne delijo njihovega mnenja, ponujajo možnost izstopa (torej odkupa), pa še državno blagajno bodo napolnili, saj bodo vsi tisti, ki se bodo odločili za prodajo delnic, plačali davek na dobiček, tega pa seveda pobere država.
Če je inteligenca sposobnost, ki omogoča, da na nekaj pogledamo z različnih zornih kotov, je verjetno najbolj primerno, da na morebitne razplete pogledamo tako s pozitivnega kot z negativnega zornega kota. Negativni je, da je del teh odkupov financiran z dolgovi in bi lahko njihovo servisiranje v prihodnje postalo težje ob napovedanih višjih obrestnih merah ali pa morebitnega poslabšanja poslovanja. Tako so pesimistične napovedi (veliko »strokovnjakov« svari pred bližajočo se borzno krizo) slišati pametne in celo modre v primerjavi z naivnostjo, ki jo pripisujejo optimizmu.

Poleg tega poznamo več razlogov, zaradi katerih se zdi, da je pesimizem močnejši od optimizma. Kadar je v skupnosti veliko posameznih pesimistov (v finančnih medijih je trenutno več pesimistov kot optimistov), se pojavi kolektivni pesimizem. Ta je slab, saj jemlje pogum tistim, ki se borijo za uspeh in pozitivne spremembe. A še pomembnejše je spoznanje, da radi pretiravamo s svojo sposobnostjo napovedovanja prihodnosti, gre za znano kognitivno pristranskost. In največja napaka, ki so jo lahko investitorji naredili v zadnjih desetih letih, je, da so (pretirano) verjeli (pesimističnim) napovedim nekaterih finančnih strokovnjakov in s tem seveda zamudili (praktično) najdaljšega borznega bika v človeški zgodovini, ki pa je, kot kaže, še vedno v dobri kondiciji.

–––––––––––
* Članek omogoča NLB