Ponudba zavarovalnic se bo v EU poenotila

Tiste, ki so tveganja že zdaj varno porazdeljevale, ne bodo imele veliko razlik, v nasprotnem primeru pa so razlike lahko pomembne. 

Zavarovalnice niso le pred izzivi, ki jih prinaša digitalizacija, ampak tudi pred zakonodajnimi izzivi, ki predvsem manjšim lahko povzročijo preglavice. Zavarovalnice se na spremembe pospešeno pripravljajo. Največji izziv so kadri, od katerih se zahtevajo kombinacija redkih kompetenc ter primerne informacijske rešitve.

Shutterstock

Čedalje več podatkov o potrošnikih

Kaj je novega? 1. oktobra letos začenja veljati direktiva o distribuciji zavarovalnih produktov, ki prinaša večjo transparentnost pri informiranju, trženju in prodaji zavarovalnih produktov. Zavarovanja bodo morala biti bolj v skladu s potrebami in zahtevami strank. Maja Benko, izvršna direktorica razvoja v zavarovalnici Adriatic Slovenica (AS), pojasnjuje, da to v praksi pomeni, da bodo zavarovalni agenti morali stranke izpraševati še bolj podrobno o njihovih navadah in pričakovanjih in na podlagi tega oblikovali pogodbe, da bodo lahko zadostili zakonodajnim in hkrati strankinim pričakovanjem.

Nekatere večje zavarovalnice se z minimalnimi porfelji dolgoročno tako verjetno ne bodo ukvarjale in bodo morda razmislile o tem, da bi portfelje ali združevale z drugimi ali ukinile, s čimer pa bi po optimističnih ocenah nastala priložnost za manjše zavarovalnice, da ponudijo nišne produkte.

Ne bo zadostovalo zgolj zbiranje podatkov, ampak kot pojasnjuje Benkova, bodo morale zavarovalnice paziti, da je ponudba za stranke potem res taka, da zadovoljuje njihove potrebe. »Smo ena redkih industrij, ki nas zakonodaja prisiljuje zbirati podatke. V drugih panogah je čedalje več omejitev, pri nas pa je zahtev po zbiranju in obdelovanju podatkov vedno več,« pravi Benkova. S tem pa se povečuje količina podatkov o potrošnikih, ki jih imajo zavarovalnice že zdaj ogromno.

Vsak četrti potrošnik zavarovanje sklene po spletu. Bodo zavarovalniški agenti kmalu preteklost?

Poleg testiranja potreb po zavarovalnih produktih prek vprašalnikov bo za zavarovalnice obvezno posredovanje ključnih podatkov o zavarovalnih produktih, zavarovalni agenti pa bodo prek standardiziranega dokumenta morali ponuditi vse ključne informacije o vrsti zavarovanja, informacije o predmetu zavarovanja, tveganjih in zavarovalnih vsotah, informacije o dodatnih tveganjih, ki jih je možno zavarovati, informacije o povzetku izključenih tveganj, informacije o geografskem obsegu zavarovanj, informacije o zadevnih obveznostih, informacije o načinu in trajanju plačil premij, informacije o času trajanja pogodbe, informacije o pogojih za odstop od pogodbe.

Bruto premije izginjajo

Zakonodaja pa nalaga zavarovalnicam tudi, da imajo enako urejene prodajne postopke v vseh državah članicah EU. S tem se bosta povečali transparentnost in primerljivost ponudb ter povišalo se bo zaupanje v trg, menijo zakonodajalci.
Transparentnost pa je razlog za še eno, verjetno najobsežnejšo zakonodajno spremembo v zgodovini zavarovalnic. Leta 2021 bo začel veljati mednarodni računovodski standard regulativa MSRP17, ki bo zamenjal trenutno veljavni MSRP 4.

Pred zavarovalnicami je ogromno dela. Pripravljajo petletni strateški plan pod predpostavko trenutno veljavnega MSRP4, ki ga bo 2021 zamenjal MSRP17, ter po predpostavki Solventnosti 2, ki je po osnovi vrednotenja rezervacij še najbolj podobna MSRP17. To za zavarovalnice pomeni ogromno kadrovsko obremenitev.

MSRP 17 bo korenito spremenil računovodske izkaze zavarovalnic oziroma vseh podjetji, ki izdajajo zavarovalne in pozavarovalne pogodbe. »MSRP 17 popolnoma spreminja videz izkaza poslovnega izida,« pojasnjuje Primož Kovačič, pridruženi partner in vodja oddelka svetovanja v slovenski pisarni revizijske hiše Ernst & Young. »Bruto premije ne bo več, zato bo pogled na izkaz poslovnega izida zavarovalnic drugačen. Pri tem ne mislim na to, da bruto premija kot računovodski termin ne bo pomembna komponenta, seveda bo, saj je to pomemben vzvod za nadaljnjo rast in razvoj zavarovalnic. Na drugi strani bo izkaz poslovnega izida pokazal druge kategorije kot na primer CSM (contractual service margin), ki bo prikazovala dobičkonosnost zavarovalnih pogodb oziroma s kakšno maržo so prodane zavarovalne pogodbe.«
Če hočejo biti zavarovalnice skladne z MSRP 17, morajo biti že bilance za leto 2020 pripravljene v skladu s tem standardom, sicer primerljivost finančnih podatkov ne bo zagotovljena.

Shutterstock

Kaj MSRP 17 pomeni za potrošnike?

Ker so slovenske zavarovalnice relativno majhne v svetovnem merilu, »lahko pričakujejo zelo zahtevno pot,« pravi Kovačič. »Pri tem mislim na to, da bodo projekti implementacije tako obsežni in dolgotrajni, da bo za njihovo izvedbo potrebne kar nekaj energije in dodatnih resursov.«
Tekom implementacije bo potreben natančen razmislek pri določitvi vseh pomembnih parametrov, politik in metodologij. »Nekatere izmed njih, kot na primer določitev posameznih računovodskih enot, diskontnih faktorjev, prilagoditev tveganj, bodo pomembno vplivale na prihodnje poslovanje zavarovalnic, saj se nekateri faktorji v prihodnosti ne bodo smeli več spreminjati oziroma bo njihovo spreminjanje mnogo težje,« pojasnjuje sogovornik.
Njegov sodelavec Radoslaw Begucki, pridruženi partner iz Ernst & Young Poljska, ki se ukvarja z evropskimi aktuarskimi praksami, pa opozarja, da je situacija slovenskih zavarovalnic malo drugačna od tujih. »Ker so v vaši regiji zavarovalnice relativno manjše glede na tuje, to zanje pomeni večje obremenitve na kadre in stroške. Pri številnih tujih podjetjih implementacijo standarda vodijo materinske družbe in se tako zanašajo na svoje kadre, modele in informacijske rešitve, ki jih lahko oblikujejo znotraj podjetij.« V Sloveniji takšnih zavarovalnic ni, zato morajo s svojim znanjem in kadri implementirati spremembe.
Po njegovem mnenju so tako kadri in sredstva zanje največja skrb. »Ljudi z dobrim računovodskim in aktuarskim znanjem ni veliko, to je problem povsod po svetu, predvsem v Evropi. Druga skrb pa je dejstvo, da je implementacija povezana z implementacijo pravilnih IT-orodij, namenjenih finančnemu poročanju, ki bodo ljudem v zavarovalnicah omogočila normalno delo v skladu s standardom.«