Politika in centralne banke – vir rasti in negotovosti

Vrednotenja na kapitalskih trgih so visoka, zgodovinska analiza kazalnika cene na enoto dobička (PE) kaže, da sicer ne moremo govoriti o ekstremno visokih ravneh iz let 2008 in 2009, vendar so vrednotenja nad desetletnimi povprečji, predvsem na razvitih trgih. Drage so tudi obveznice, kjer so zahtevane donosnosti za najvarnejše naložbe na rekordno nizki ravni. Za nizko zahtevano donosnost najvarnejših obveznic so namreč skoraj izključno krivi ukrepi centralnih bank, ki v sistem sproščajo dodatno likvidnost z namenom spodbujanja gospodarske aktivnosti.

Potem ko je na začetku leta ECB objavila nadaljnjo širitev programa nakupov na 80 milijard evrov mesečno in vključitev podjetniških obveznic v nabor možnih nakupov, se kapitalski trgi sprašujejo o nadaljnjih korakih v Evropi. Zahtevane donosnosti državnih obveznic so na rekordno nizkih vrednostih, za najvarnejše države (Nemčija) pa so dejansko negativne. Poplava likvidnosti kljub vsemu ne najde prave poti do realnega gospodarstva, sploh v državah na obrobju Evrope. Negativne obrestne mere že povzročajo težave določenemu segmentu gospodarstva, bankam ter zavarovalnicam in pokojninskim skladom, zato je vedno bolj pereče vprašanje, kako dolgo bodo centralne banke lahko vzdrževale to raven nakupov.

Pričakovanja analitikov o podaljšanju nakupov na odprtem trgu vsaj do konca leta 2017 in dodatnih ukrepih se lahko izpolnijo in bodo pomenila, da se bo obdobje negativnih obrestnih mer ohranilo v prihodnosti. Ameriška centralna banka je program kvantitativnega sproščanja začela decembra 2008, prvi dvig obrestne mere, po izrednih znižanjih v letih 2007 in 2008, pa so investitorji dočakali decembra 2015.

Od takrat si sledijo ugibanja o naslednjem dvigu obrestnih mer, kar seveda pomeni, da se kapitalski trgi na vsako novico odzovejo z velikimi nihanji. FED si je postavil jasne makroekonomske cilje in kljub napovedim bankirjev o postopnem dvigu obrestnih mer ter dejstvu, da se makroekonomski podatki, predvsem podatki s trga dela, izboljšujejo ter da se inflacija približuje ciljni ravni 2 odstotkov, septembra ni dvignil obrestne mere. Vlagatelji zdaj ugibajo, ali bo decembrsko zasedanje prineslo spremembe, ko analitiki s 60-odstotno verjetnostjo napovedujejo dvig obrestne mere.

Kapitalski trgi po vsem svetu se na takšno negotovo dogajanje seveda odzivajo s povišano nihajnostjo in tako imenovanim trgovanjem v razponu. Pomemben dejavnik, ki povečuje negotovost na kapitalskih trgih, je tudi politično dogajanje. Predsedniška tekma med Donaldom Trumpom in Hillary Clinton se bliža vrhuncu. Na splošno pravimo, da je velik dejavnik, ki vpliva na gibanje trgov, negotovost, in te je v trenutni kampanji veliko. Pomemben dejavnik so vsekakor tudi ekonomski ukrepi, ki jih nameravata kandidata izpeljati, predvsem z vidika negotovega položaja svetovne ekonomije. Iz govorov lahko sklepamo, da se trenutna predsednica FED Janet Yellen in Donald Trump ne bosta razumela ter da je, če bo Trump izvoljen za predsednika, nadaljevanje trenutne politike FED vprašljivo.

Dogajanje v Veliki Britaniji je naslednji večji izvor negotovosti. Izglasovani izstop iz Evropske unije je povzročil ugibanja o stabilnosti evropskih integracij. Zadnji govor predsednice vlade Therese May, ki je bil izrazito nacionalistično usmerjen, je napovedal možnost odvzema neodvisnosti centralne banke in hkrati začetek pogajanj o izstopu za marec 2017. Pogajanja bodo trajala dve leti, ko lahko pričakujemo veliko politične retorike, ki utegne spodbuditi strah glede stabilnosti evropske povezave. V noči po govoru je vrednost funta proti dolarju začasno strmoglavila za 6 odstotkov, drsenje navzdol pa se nadaljuje. V Evropi investitorji čakajo še na decembrski italijanski ustavni referendum.

Ugotovimo lahko, da kapitalske trge, ki so zadnji dve leti rasli predvsem na krilih povišane likvidnosti, v prihodnjih mesecih čaka veliko negotovosti, ki bo povečala nihajnost trgov.

Petra Lesjak, pomočnica direktorja naložbenega sektorja, vodja upravljanja dobro poučenih vlagateljev, KD Skladi