Plačljiv finančni nasvet? Ne se hecat.

»Dvesto tisočakov je šlo po zlu«

Znanec še vedno išče kvazi finančnega svetovalca, da mu – kot se je v navalu besa izrazil – »zavije vrat ...« Bil je povsem nemočen in opeharjen zaradi finančne prevare in zdaj s pomočjo detektiva lovi nekoč dobrega prijatelja. Ko sem ga vprašal, ali je za njegove nasvete morda kdaj plačal, se je le grenko zasmejal in odvrnil, da seveda ne. Čeprav se mu zdaj zdi čisto razumljivo, da plačuje detektiva, ki išče prevarantskega prijatelja.

Ali gre za narobe svet?

Na žalost je tako, da v Sloveniji finančnih svetovalcev, ki ponujajo neodvisno in objektivno svetovanje v zameno za plačilo, skoraj ni. Žal petdeset, sto ali več evrov za resnično neodvisen finančni nasvet nihče noče plačati, ker se zdi to marsikomu prevelik strošek. Ljudje zato raje poiščejo »brezplačen« nasvet na cesti, v različnih mrežnih, marketinških shemah in med laiki. Celoten položaj še otežuje nepregleden trg finančnih svetovalcev in ni čudno, da zato marsikdo težko najde poštenega svetovalca, ki interes stranke postavlja pred lastni zaslužek.

Ste kdaj plačali za finančni nasvet?

Če ste, potem ste eden redkih. A večina jih ni. Od začetka krize ves čas poslušamo o takšnih in drugačnih prevarah in goljufijah, ki se dogajajo v Sloveniji in po svetu. V zadnjih letih so se zgodili številni primeri klasičnih prevar samooklicanih finančnih svetovalcev, ki so pod krinko 'neodvisnega in brezplačnega' finančnega svetovanja za več milijonov evrov oškodovali številne vlagatelje. V javnosti celo kroži neuraden podatek, da naj bi samo v Sloveniji zaradi finančnih prevar izpuhtelo več kot pol milijarde evrov. Prepričan sem, da bi mnogi od teh, ki so delno ali v celoti izgubili denar, danes namesto brezplačnega svetovanja raje plačali za neodvisen nasvet. Ker včasih lahko že nekaj deset evrov prepreči, da izgubimo več tisoč ali deset tisoč evrov.

V grobem sicer obstajata dva tipa prodajalcev finančnih storitev. Finančni svetovalci prvega tipa so strogo usmerjeni v prodajo določenega finančnega produkta, pri tem pa izkoriščajo trenutni trend oziroma aktualnost neke vroče naložbe v prid čim večji prodaji oziroma zaslužku. Za te svetovalce je značilno, da svetujejo brezplačno – toda, ste se kdaj vprašali, od česa potem živijo? Od skritih provizij tistih storitev, ki jih ponujajo »brezplačno« in tržijo brez zadržkov, ali od neodvisnega svetovanja?

»No money, no honey«

Finančnih svetovalcev drugega tipa je v Sloveniji zanemarljivo malo, svojo NEODVISNOST in BREZPLAČNOST pa dokazujejo tako, da zaračunajo vsako uro svetovanja. Ti finančni svetovalci vam brezplačno povedo samo, da brezplačni nasvet v praksi ne obstaja. V zameno za svoje izkušnje in znanje zahtevajo plačilo. Na svetu je pač tako, da vsaka kakovost nekaj stane in nič drugače ni v finančni panogi. Seveda obstaja tudi kup takšnih svetovalcev, ki zaračunavajo svoje svetovanje in pri tem mečejo vlagatelju zgolj pesek v oči ter svetujejo tisto, kar lahko najdemo v vsaki gostilniški debati.

In kako potem ločiti zrnje od plev?

Prav zato je treba paziti, da se s svetovalcem najprej seznanite, preverite njegov sloves in uspešnost njegovega dela. Svetovalci, ki so vredni zaupanja, se pogosto pojavljajo v strokovnem finančnem časopisju in so na splošno znani na majhnem slovenskem trgu. Žal smo z vidika kakovosti svetovanja korak ali dva za tujino, saj se moramo namesto vprašanja, kdo je dober finančni svetovalec, raje vprašati, kje ga sploh najti. In ko ga najdete, obvezno naredite domačo nalogo in preverite njegovo uspešnost oziroma strokovnost svetovanja.

Tudi če nasvet plačate ... vas lahko še vedno prevarajo!

Pri izbiri finančnega svetovalca bodite zato pazljivi. Da je res lahko vsakdo pretkan finančni svetovalec, dokazuje stara anekdota, ki je bila, preden je to postala, gotovo osnovana na resničnem dogodku. Finančni guru lahko postane vsakdo, tudi vi, ne glede na to, ali imate ekonomsko-finančno znanje ali ne.

Ne verjamete? Preberite naslednji primer …

Predpostavimo, da imate tisoč zvestih privržencev, ki dosledno upoštevajo vaše napotke in vam plačajo mastne denarje v primeru točne napovedi. Petstotim izmed njih napišete, da bo delnica Krke v prihodnjem mesecu zrasla, preostalim petstotim pa, da bo padla. Ne glede na končni razplet, se bo na koncu tedna petsto ljudi spraševalo, kako ste vedeli.

Ampak dobro, nekoč bo uspelo vsakemu, si bodo mislili. Zato naslednji mesec ponovite potezo pri petsto ljudeh, ki jih je prepričala vaša točna napoved. Tako dvestopetdesetim spet napišete, da bo Krka spet zrasla, preostalim dvestopetdesetim pa, da bo padla.

Če isti proces ponovite še tretjič, sto petindvajset ljudi gotovo misli, da ste zares pravi finančni guru, vi pa jim zaračunate mastno provizijo, saj vam je trikrat zapored uspelo pravilno napovedati gibanje tečaja delnice Krke. Tega pa ne zna kar vsakdo, mar ne?