Paolo Barilla: Strah bi me bilo voditi Apple

Leta 1877 je Pietro Barilla v Italijanskem mestecu Parma, ki je danes zaradi gastronomije pod Unescovo zaščito, odprl majhno trgovino s kruhom in testeninam. Leta 1910 so odprli prvo tovarno. Danes podjetje vodi že četrta generacija – bratje Guido, Luca in Paolo Barilla. Imajo 29 tovarn po vsem svetu, v Parmi največjo tovarno testenin na svetu, 219 izdelkov izvažajo v več kot 100 držav. Na leto proizvedejo več kot 1800.000 ton hrane; poleg testenin še kruh, pecivo in omake. Leta 2015 so ustvarili 3383 milijonov evrov prihodkov in s tem zaslužili 440 milijonov evrov (EBITDA). Pohvalijo se lahko s certifikatom varnega delovnega mesta (kjer že 1000 dni ni bilo nobene nesreče), s certifikatom Lifegate, ker jim je od leta 2010 do 2015 uspelo zmanjšati emisije CO2 za 23 odstotkov ter porabo vode za 19 odstotkov. Tudi na račun nove železniške proge v Parmi, ki del pšenice (30 odstotkov vse uporabljene pšenice) namesto po avtocestah v tovarno pripelje z vlakom. Od svojih dobaviteljev zahtevajo trajnosten način pridelave surovin. Leta 2015 so od 1300 kmetov odkupili 140.000 ton trajnostno pridelane durum pšenice. Njihov cilj je, da bodo do leta 2020 odkupovali stoodstotni delež trajnostnih pridelkov. Ne le v Italiji, tudi v Grčiji, Turčiji in ZDA. O ambicioznih načrtih in prihodnosti živilske industrije smo se pogovarjali s Paolom Barillo podpredsednikom izvršnega odbora direktorjev (predsednik je Guido, najstarejši od bratov).

Populacija ljudi se nenehno povečuje. Kmalu nas bo osem milijard. Podnebne spremembe so vse bolj uničujoče, tudi za kmetijske površine. Ali menite, da je planet mogoče nahraniti brez gensko modificiranih organizmov?

To vprašanje je pretežko zame. Srečen sem le, da sta v Italiji zemlja in podnebje zelo primerna za pridelovanje hrane, zato GSO ne potrebujemo. Priznam pa, da ne vem, kaj bi si o tem mislil, če bi živeli v puščavi ali nekje, kjer klima ni tako primerna za pridelavo hrane. Zdi se namreč, vsaj tako pravijo znanstveniki, da gensko spremenjena hrana človeku ne škoduje, ima pa slabe vplive na biotsko raznovrstnost. V tem primeru bi GSO morali uporabljati na res le določenih območjih in z upoštevanjem biotske raznovrstnosti. Če se to upošteva, je GSO dobra stvar, saj pomeni, da hrano lahko pridelujemo tudi tam, kjer je sicer ne bi mogli, ljudje pa bi zato stradali.

Ali Barilla, v katerem od proizvodov, narejenem v katerikoli državi, uporablja GSO?

Ne, ker GSO ne potrebujemo. V pšenici se GSO tudi sicer sploh ne uporablja. Tudi v ZDA v drugih produktih ne uporabljamo GSO.

Kako svoje interese zagovarjate na evropski ravni? Kakšno je vaše mnenje o prostotrgovinskih sporazumih (TTIP) med EU in ZDA?

Mi se ukvarjamo s poslom, ne s politiko. V zvezi s TTIP pa je treba dobro premisliti, kakšen vpliv bodo imeli na evropsko kakovost hrane in našo tradicijo. Nikoli ne bi smeli upoštevati samo ekonomskih učinkov za države. Strah me je, da vsi razmišljajo samo o financah in nič o ohranjanju tradicije. Naš odziv na zahteve Američanov bi moral biti močnejši.

Torej ste proti TTIP?

Ne želim, da bi hrana obveljala za nekaj, kar ni povezano s kulturo, tradicijo in kakovostjo. Kot pridem v Milano, jem rižoto z žefranom, v Parmi jo jem s parmezanom. Na Japonskem jem njihovo hrano. Zame je potovanje vedno povezano s hrano. Ne bi pa jedel njihove hrane vsak dan v Italiji.

Kje vse odkupujete surove kmetijske pridelke in kako zagotavljate pravično ceno za proizvajalce?

Barilla odkupuje pridelke večinoma v lokalnem okolju, tam, kjer proizvajamo izdelke. Ves paradižnik, ki ga potrebujemo za naše omake v Italiji, kupimo v Italiji, prav tako ves rž, ki ga uporabljamo v izdelkih na Danskem, kupimo tam, tudi recimo 90 odstotkov jajc odkupimo v Italiji in Franciji. Smo največji kupec durum pšenice na svetu, leta 2015 smo jo kupili 1,5 milijona ton. Leta 2015 smo potrojili odkup trajnostno pridelanih pridelkov, s čimer se zmanjšuje učinek tople grede, zmanjšuje poraba vode, naši stroški so se znižali za 30 odstotkov, kmetje pa so imeli do 20 odstotkov več zaslužka. Ni pa lahko vseh deležnikov prepričati o spremembi načina pridelave.

Imate več kot 8000 zaposlenih. So organizirani v združenjih in kako z njimi sodelujete?

Za naše podjetje so ljudje ključni. Tudi naši zaposleni se v vseh državah vključujejo v različna sindikalna združenja, s katerimi redno komuniciramo. Poleg tega prek različnih iniciativ zaposlenim omogočamo boljše usklajevanje zasebnega življenja z delom. Tako lahko, recimo, vsi zaposleni pri nas po vsem svetu delajo dva dni na teden od doma. To pomaga njim pri boljšem usklajevanju zasebnega življenja, poleg tega ukrep znižuje emisije CO2.

Barilla osebni arhiv

Ali imate svojo shrambo semen?

Pred kratkim smo investirali v izdelavo semenske shrambe tukaj v Parmi. S tem smo si zagotovili, da bomo vedno imeli dostop do najvišje kvalitete pšenice, ki jo želimo v svojih testeninah.

Kako vidite prihodnost živilske industrije in s tem vašega podjetja?

Smo na začetku popolnoma druge ere v smislu celotne družbe. Vse stvari bomo morali začeti početi bolj trajnostno, tudi na področju prehranjevanja in drugih stvari, recimo oblačenja. Ljudje si želijo nutricionistično boljše hrane in spoštovanje narave. Čez dvajset let se bomo morda čudili, kako smo postali aktivni v transformaciji industrije, ki bo hrano spremenila v okusno, hranljivo in ekološko nesporno.

Poslovni svet se nenehno spreminja, v času digitalizacije še veliko hitreje kot nekoč. Kakšni bodo trendi na področju hrane?

Strah bi me bilo voditi Apple. Vsak dan morajo ustvarjati prihodnost. So zares veliki in močni, a po mojem mnenju tudi zelo krhki. Mi ustvarjamo in izboljšujemo nekaj, kar je del nas že od začetka sveta. Imamo srečo, ker ljudje pri hrani želijo prvinskost. Prihodnost vidim v tem, da se živilska industrija odvrne od modela količine k modelu kakovosti. Na model, ki ljudem po vsem svetu lahko zagotovi polnovredno hrano. Seveda tudi mi spremljamo digitalne inovacije. Pred kratkim smo predstavili 3D-tiskalnik testenin, ki je sicer še v fazi razvoja, a že deluje. Ne bi rad rekel, da ga ne vidim v vsakem domu, ker je nekoč to nekdo rekel za računalnik. Ne vem pa še, kako z njim kaj zaslužiti. Tu je morda priložnost za start-upe.

Ali je vaša nenehna rast povzročena organsko, z diverzifikacijo, ali internacionalizacijo?

V zadnjih letih rastemo le organsko, največ na račun trgov zunaj Italije.

Prisotni ste tudi na kitajskem trgu. Kakšno strategijo boste za rast uporabili tam?

Kitajska je velik, a za nas zelo zahteven trg. Ker skoraj ne poznajo testenin, ampak predvsem riž, imajo pa tudi popolnoma drugačno kulturo, se mi zdi, da bomo potrebovali veliko časa. (smeh)

Kaj je po vašem mnenju največja prednost družinskih podjetji?

Dolgoročni cilji. Naša misija »Dobro zate, dobro za planet«, ki pomeni, da rastemo na račun tega, ker ljudem ponujamo najboljšo hrano, ki ne škoduje planetu in družbi, bi bila zelo težko dosegljiva, če bi bili prisotni na borzi, kjer je treba delničarjem nenehno zagotavljati dobičke.

Zdi se mi, da ne marate finančnih trgov?

Finančne trge spoštujem, sem pa zelo vesel, da vodim družinsko podjetje. Predvsem zato, ker lahko več eksperimentiramo, sprejemamo večje rizike in se osredotočamo na dolgoročne cilje.

Komu se je porodila ideja kampanje »Dobro zate, dobro za planet«?

To ni kampanja, ampak naš DNK. Že moj oče je govoril: »Daj ljudem tako hrano, kakršno bi dal lastnim otrokom.«

V zadnjih letih so ogljikovi hidrati, s tem pa predvsem pekovski izdelki in testenine, po besedah različnih nutricistov postali sovražnik številka ena pri izgubi odvečnih kilogramov. Kaj menite o tem?

Se vam zdim debel? Vsak dan jem testenine. Industrija proizvodnje testenin je naredila velik napredek, uporabljamo manj kemikalij kot pred, recimo, tridesetimi leti, zato je hrana danes veliko bolj zdrava. Problem je le, da ljudje preveč pojedo. Danes človek ne potrebuje 125-gramski obrok testenin, ampak le 80-gramski.

Kako na vas vplivajo vse pogostejše zahteve potrošnikov po brezglutenskih izdelkih, če pa je prav v pšenici največ glutena?

Brezglutenski trg je veliko večji, kot so v resnici velike potrebe ljudi po brezglutenski hrani. Za nekoga so zaradi alergij ti izdelki res nujni, za večino pa so le trend. Ljudje so začeli misliti, da so živila brez glutena bolj zdrava in manj redilna. A to, znanstveno dokazano, ni res. Telo zdravega človeka potrebuje gluten, zato bi ga morali tisti, ki nimajo alergij, tudi uživati. Žal, proizvajalcem nihče ne verjame.

Zelo močni ste v tradicionalnem oglaševanju, posebno v televizijskih oglasih, na spletu pa ste zelo slabo predstavljeni. Zakaj?

Za nas kot »mainstream« blagovno znamko je televizijski oglas še vedno najučinkovitejši, saj za določeno ceno z njim dosežemo največ stika.

Leta 2013 se je vaš brat Guido spopadel z močnimi kritikami, ker je dejal, da Barilla kot podjetje, ki spoštuje ženske in tradicijo, v svojih oglasih ne bi imela istospolne družine. Najeli ste svetovalca za različnost. Kakšne ukrepe vam je priporočil?

Guido je vedno kazal veliko spoštovanja do vseh skupin in navedeni primer je bil velik nesporazum. Javnosti se je sicer tudi takoj opravičil. Različnost je bila v našem podjetju vedno spoštovana, nikoli, ampak res nikoli, nismo nikogar v podjetju diskriminirali zaradi verske, etične ali spolne pripadnosti. Svetovalec, ki ga omenjate, ni bil na novo najet, bil je že v podjetju, dali smo mu le višjo funkcijo. Za vodstvo družbe in druge zaposlene je opravil veliko izobraževanj na temo različnosti.

Koga vidite na svojem položaju čez dvajset let?

Upam, da bo tu kdo iz moje družine, kateri od mojih nečakov ali nečakinj. Trenutno bolje kaže ženskemu spolu, kar je odlično. Služba je dobra, projekt tudi in upam, da bo v tem uživala še kakšna generacija.