Pričakuje se udarec po evroobmočju
Pandemije ni pričakoval nihče, sodeč po počasnem odzivu je ta močno presenetila tudi ECB, ki se je vendarle uspešno odzvala; predstavljamo časovnico odzivov.
Odpri galerijo
Sprememb monetarne politike v tem tednu ni pričakovati, se bo pa Evropska centralna banka (ECB) zagotovo osredotočila na prodajo obveznic, zdaj ko se s tem strinja tudi Nemčija.
Prodaja obveznic se bo predvidoma nekoliko zamaknila, zaradi diskusij in določitev podrobnosti. Oboje bo potekalo med poletjem, pričakovati je še dodatno povečanje fleksibilnosti posojil obveznic v okviru programa dolžniških vrednostnih papirjev javnega sektorja (PSPP) in pa pregled evropske strategije, ki se izteče naslednje leto; verjetno bo glede tega še poseben poudarek na okoljevarstveni politiki.
Pri ECB zaenkrat pozorno spremljajo dogajanje na evroobmočju, predvsem so pozorni glede morebitne druge zamrznitve gospodarstev zaradi rasti okužb. Ne glede na pozornost centralnih inštitucij pa bo prestrukturiranje in zapiranje podjetij počasi udarilo tudi po evroobmočju, predvsem pa po šibkem bančnem sektorju, piše spletni portal Zerohedge.
- 12. marec: ECB sprejme program večanja količine denarja v obtoku in s tem poveča tudi gospodarske aktivnosti. Vrednost programa je 120 milijard evrov in se bo izvajal do konca leta 2020. Osredotočal se bo na zasebni sektor, med drugim bodo odkupili obveznice podjetij. Obrestna mera dolgoročnih posojil TLTRO III ostaja pri ugodnih -0,75 odstotkih.
- 7. april: Določijo se specifike kolateralnih zahtevkov, ki vključujejo povečanje kreditnih upravičencev pri srednje velikih podjetjih in grškem dolgu.
- 22. april: ECB sprejme nekatere najslabše ocenjene obveznice, kot kolateralni del za posojilo bankam.
- 4. junij: Obsega programa dolžniških vrednostnih papirjev javnega sektorja (PSPP) se poveča iz 750 milijard evrov na 1350 milijard evrov (povečanje za 600 milijard). Predpisi nakupa premoženja znotraj programa ostajajo enake, kot so bile urejene v marcu.
- 25. junij: Ustvarjen je evropski repo sistem, ki zagotavlja in tudi veča likvidnost tistih centralnih bank, ki ne delujejo znotraj evroobmočja. Gre za preventivne ukrepe, ki bi preprečili zniževanje likvidnosti.
Kriza lahko še udari po evroobmočju
Prodaja obveznic se bo predvidoma nekoliko zamaknila, zaradi diskusij in določitev podrobnosti. Oboje bo potekalo med poletjem, pričakovati je še dodatno povečanje fleksibilnosti posojil obveznic v okviru programa dolžniških vrednostnih papirjev javnega sektorja (PSPP) in pa pregled evropske strategije, ki se izteče naslednje leto; verjetno bo glede tega še poseben poudarek na okoljevarstveni politiki.
Pri ECB zaenkrat pozorno spremljajo dogajanje na evroobmočju, predvsem so pozorni glede morebitne druge zamrznitve gospodarstev zaradi rasti okužb. Ne glede na pozornost centralnih inštitucij pa bo prestrukturiranje in zapiranje podjetij počasi udarilo tudi po evroobmočju, predvsem pa po šibkem bančnem sektorju, piše spletni portal Zerohedge.
Časovnica odziva ECB na pandemijo
- 12. marec: ECB sprejme program večanja količine denarja v obtoku in s tem poveča tudi gospodarske aktivnosti. Vrednost programa je 120 milijard evrov in se bo izvajal do konca leta 2020. Osredotočal se bo na zasebni sektor, med drugim bodo odkupili obveznice podjetij. Obrestna mera dolgoročnih posojil TLTRO III ostaja pri ugodnih -0,75 odstotkih.
- 18. marec: Predstavi se program dolžniških vrednostnih papirjev javnega sektorja (PSPP), ki še enkrat več nakaže moto delovanja ECB, »kolikor bo potrebno«, katerega je ustoličil prejšnji predsednik ECB Mario Draghi. Program je vreden 750 milijard evrov, deloval bo do konca leta 2020 in izkazuje precejšnjo mero fleksibilnosti; kar tretjina sredstev se lahko porabi za drugačne namene nakupa obveznic.
- 7. april: Določijo se specifike kolateralnih zahtevkov, ki vključujejo povečanje kreditnih upravičencev pri srednje velikih podjetjih in grškem dolgu.
- 22. april: ECB sprejme nekatere najslabše ocenjene obveznice, kot kolateralni del za posojilo bankam.
- 4. junij: Obsega programa dolžniških vrednostnih papirjev javnega sektorja (PSPP) se poveča iz 750 milijard evrov na 1350 milijard evrov (povečanje za 600 milijard). Predpisi nakupa premoženja znotraj programa ostajajo enake, kot so bile urejene v marcu.
- 25. junij: Ustvarjen je evropski repo sistem, ki zagotavlja in tudi veča likvidnost tistih centralnih bank, ki ne delujejo znotraj evroobmočja. Gre za preventivne ukrepe, ki bi preprečili zniževanje likvidnosti.
Več iz rubrike
Javnofinančna gibanja ugodna, a z negativnimi tveganji
Novi podatki Fiskalnega sveta na voljo. In kakšna je projekcija prihodnosti?
Kateri so 4 razlogi zakaj imajo samski višje denarne stroške?
Samski stan ima svoje prednosti, toda med njimi v večini ni tistih, ki so denarne narave.