Pametna banka bo imela infrastrukturo za brezkontaktno poslovanje

Kakšni so trendi v bančništvu?

Zelo velik vpliv bodo imele tehnološke novosti. Danes način življenja določajo mobilne tehnologije, zato finančne institucije nanje prenašajo vse več storitev, vendar je po drugi strani še vedno pomembno, da banke utrdijo osebne stike s komitenti ter zagotovijo varnost in skladnost poslovanja. Trendi so torej po eni strani nove tehnologije, drugi vidik pa je uporaba teh tehnologij predvsem za izboljšanje uporabniške izkušnje: kako torej čim bolj preprosto pripeljati bančne storitve v vsakdan posameznikov.

Kako se bo torej izkušnja komitenta spremenila?

Zelo opazno bo to, da se bo banka začela še bolj odpirati in bo preproste storitve ponujala tam, kjer so komitenti. Banke so na začetku imele zelo močne varnostne službe, ob prihodu spleta je varnost temeljila na požarnem zidu. Zaradi tehnologije in načina življenja se je banka začela odpirati: karkoli je bilo do zdaj mogoče opravljati le v prostorih banke, bo od zdaj mogoče kjerkoli in kadarkoli. Tak primer je Klik in, kjer smo uvedli storitev »in-plačilo« – za nakazilo denarja svojim prijateljem potrebujem samo mobilno številko, ne pa več številke IBAN. Poleg tega bo banka začela ponujati dodatne storitve, kar bo povečalo uporabno vrednost. Tak primer bi bil plačevanje položnice za elektriko. Danes večinoma ne vemo, kakšen tip potrošnika smo. Jutri pa bomo lahko hitro preverjali, kakšen porabnik smo glede na meni primerljive porabnike in kaj lahko v zvezi s tem storimo. S tem bi lahko privarčevali nekaj evrov na mesec pri eni položnici, pa nekaj pri drugi in tako dalje. To nam omogoča tehnologija.

Kaj odpiranje bank in digitalizacija pomeni za varnost. Ali se bo ta zmanjšala?

Ne, absolutno ne. Temelj poslovanja bank – pri tem bodo banke imele prednost – je varnost. Temu potrjujejo različne raziskave, kjer velika večina uporabnikov vidi banke kot vodilno institucijo za obdelavo in hranjenje digitalnih vsebin. Vendar mora tehnološkim rešitvam slediti tudi zakonodaja. Tehnologija je danes tako napredovala, da s telefoni lahko varno zaznavamo uporabnikove biometrične podatke. A slovenska zakonodaja tako tehnologijo za bančništvo še (vedno) omejuje, ker ne dovoljuje obdelave biometričnih podatkov. Nekatere sodobne banke, na primer Atom bank, na podlagi selfija in z uporabo termokamere prepoznavajo biometrične lastnosti, zato uporabnik ne potrebuje gesla. To je tako varno, da tega nihče ne more ponarediti, medtem ko je težava gesel, da so lahko ugotovljiva. Banka mora slediti trendom in rešitvam ter jih uvesti z vidika regulatornega okvira. Naj povem primer. V Nemčiji je mogoče odpreti račun prek aplikacije Number-26 v nekaj minutah le z uporabo telefona in videokonference. Najprej namestiš njihovo aplikacijo, nato pa vzpostaviš videokonferenco. Uslužbenka te vpraša, ali lahko aktivira zadnjo kamero telefona, s čimer slika potni list. Nato vpraša, ali lahko aktivira bliskavico, s čimer preveri varnostne elemente potnega lista. Nato te slikajo in z različnimi biometričnimi modeli preverijo sliko v potnem listu. Tako delujejo novi ponudniki. Zakonodaja v Nemčiji to omogoča, pri nas pa še ne, saj je potrebna fizična identifikacija, ki jo opravi pooblaščena oseba. A se zaradi harmonizacije direktiv Evropske unije tudi pri nas že pripravljajo spremembe. Banka bo vedno delala v okviru dovoljenega, po drugi strani pa je treba zagotoviti, da takšne varnostne rešitve ne zapletajo uporabe. To se velikokrat zgodi, če je treba za storitve mobilnega bančništva trikrat vtipkati geslo.

Ker so se velike slovenske banke v zadnjih letih osredotočale na lastne težave in prestrukturiranje podjetij, ali so sposobne držati korak glede najnovejših svetovnih trendov?

Zaradi zahtev evropske komisije se mora NLB privatizirati, zato moramo biti pripravljeni na prihodnost, saj vlagatelji ne kupujejo preteklosti. Banko je treba prenoviti tako, da bodo investitorji spoznali, da je to moderna banka. Razvoj v digitalizacijo smo začeli že leta 2014, lani smo lansirali mobilno storitev za fizične osebe, letos jo bomo tudi za pravne, kar bomo skladno s trendi nadgrajevali tudi v prihodnje. Lahko zagotovimo, da bo banka sledila sodobnim pristopom poslovanja s fizičnimi in pravnimi osebami. Za to pa seveda niso potrebne samo tehnološke, ampak tudi interne spremembe.

Veliko se govori o internetu stvari in pameti, ki prihaja tudi v podjetja. Kakšna bo pametna banka?

Pametna banka bo delala na dveh področjih. Eno bo infrastruktura, ki bo omogočila popolno brezkontaktno poslovanje.

Pri nakupovanju v trgovini bo torej nakupovalni voziček zabeležil artikle, ki smo jih kupili, in ne bo potrebno čakanje na blagajni?

Tako je. To je ena od oblik opravljanja plačilnega plačila, ki danes poteka gotovinsko ali prek shem kartičnega prometa, jutri pa bo prek novejše tehnologije. V zadnjem obdobju se zelo veliko pozornosti namenja tako imenovani »block-chain« tehnologiji. Ta nova infrastruktura ima veliko možnosti, da postane ožilje delovanja finančnih storitev, ki jo bodo še vedno upravljale finančne institucije. To bo regulirana dejavnost, prizadevali pa si bomo, da bo plačilo ali prenos sredstev izvedeno v realnem času. Na tem področju nas čaka še veliko dela. Največje svetovne finančne institucije vlagajo ogromno sredstev v nove tehnologije, ki omogočajo tak način poslovanja.

Drugi vidik, kjer se bo bančništvo moralo zelo potruditi, pa je v razvoju aplikacij za povečanje uporabniške izkušnje, torej da bo komitent dobil storitev, ki jo potrebuje. V praksi bo to pomenilo, da bomo v prihodnosti avtomobil na črpalki napolnili z elektriko in se odpeljali, ne da bi bilo treba iti na blagajno in razmišljati, kako bomo plačali. Med seboj se bosta namreč »pogovorila« čip v avtu in čip na črpalki.