Osnove bančne garancije

Ko se podjetja lotevajo gradbenih projektov, oddajajo ponudbe na javnih razpisih, poslujejo v bolj tveganih dejavnostih ali poslih večjih vrednosti, morajo predložiti zavarovanje, s katerim naročnikom jamčijo, da bodo izpolnili svoje obveznosti.

Plačilna nedisciplina je že več let velika težava, zaradi posledic finančne in gospodarske krize so propadla številna velika in manjša slovenska podjetja. Za njimi je ostalo veliko nedokončanih projektov.

Prav bančna garancija je najvarnejši in najpogosteje uporabljeni instrument zavarovanja pred tveganji v poslu. Z njo se banka nepreklicno obveže, da bo upravičencu izplačala garancijski znesek, če njen komitent ne izpolni pogodbenih obveznosti. To bo naredila ne glede na kakršnekoli ugovore komitenta.

Bančna garancija torej zmanjšuje tveganja udeležencev v poslu.

Kdo so udeleženci v garancijskem poslovanju?

• Nalogodajalec – oseba, ki mora za zavarovanje svoje obveznosti iz osnovnega posla priskrbeti garancijo
• Upravičenec – oseba, ki lahko v primeru, če naročnik ne izpolni svojih pogodbenih obveznosti, na podlagi bančne garancije terja izpolnitev obveznosti v denarju
• Garant – banka, ki izda garancijo

Garancija za resnost ponudbe, odpravo napak …

Poznamo več vrst bančnih garancij.

Storitvene

• Garancija za resnost ponudbe – namenjeno podjetjem, ki želijo sodelovati na razpisu in morajo ob prijavi priložiti garancijo
• Garancija za dobro in pravočasno izvedbo del – upravičencu krije tveganje in povračilo škode, če nalogodajalec blaga oziroma storitve ne dobavi oziroma opravi v pogodbenem roku oziroma v celoti
• Garancija za odpravo napak v garancijskem roku – zavaruje upravičenca v primeru, ko nalogodajalcu reklamira napake na dobavljenem blagu oziroma opravljenih storitvah, vendar jih ta kljub pozivu ne odpravi
• Garancija za vračilo avansa – zavarovanje za vračilo vnaprej plačanega zneska kupcu

Plačilne

• Garancija za plačilo blaga in storitev – podjetje se zavaruje pred neplačilom računa
• Garancija za vračilo kredita
• Carinska oziroma tranzitna garancija – pokriva plačilo carinskih iz drugih obveznosti

Koristi bančnih garancij …

Pomembne koristi prinaša tako za izvajalca, ki dobavlja blago ali opravlja storitev, kot tudi za njegovega kupca.

Izvajalec

• S tem, ko v poslu zagotovi bančno garancijo, partnerju izkazuje resnost in finančno stabilnost.
• Pri javnem naročanju ali podobnih razpisih je predložitev bančne garancije osnovni pogoj za sodelovanje.
• Za posel se lahko poteguje kljub slabši bonitetni oceni.

Kupec

• Izogne se tveganju finančne in poslovne bonitete partnerja.
• Zmanjša si tveganje neplačil ali neizpolnjevanje drugih obveznosti v dogovorjenih rokih.
• Zagotovi si hitro unovčljivost terjatve.

V praksi se bančne garancije izdajajo s klavzulo plačljivosti »na prvi poziv«, kar pomeni: »Najprej plačaj, šele nato izpodbijaj zahtevek za plačilo.«

… in možne zlorabe

Do pravne zlorabe pri unovčenju bančne garancije prihaja zlasti v naslednjih primerih:

• ko je osnovna pogodba izpolnjena (in ni temelja za unovčenje),
• pogodbeni rok dobave blaga ali izvršitve del se še ni iztekel,
• ko upravičenec po garanciji ni izpolnil svojih pogodbenih obveznosti, a zahteva plačilo po garanciji,
• ob nastopu višje sile,
• ko se zahteva za izplačilo ne nanaša na posel, za katerega je bila izdana garancija,
• ko upravičenec v primeru poslabšanja finančnega stanja izvajalca unovči bančno garancijo.

Pri bančnih garancijah »na prvi poziv« je banka omejena pri izplačilu sredstev. Ko gre za sum zlorabe, mora njen komitent na sodišču doseči prepoved izplačila garancije.

V preteklosti so gradbena in druga podjetja opozarjala tudi, da javni naročniki od njih zahtevajo (pre)visoke bančne garancije za zavarovanje vseh faz posla s predolgimi roki veljavnosti. In sicer za resnost ponudbe, za dobro izvedbo del in za odpravo napak v garancijskem roku. Naročniki so se s tem skušali znebiti vseh tveganj. Država je zato v zadnjih letih sprejela več uredb, s katerimi je hotela omejiti naročnike pri določanju nemogočih zahtev pri bančnih garancijah.

Kdaj lahko javni naročnik zahteva bančno garancijo?

Od aprila lani velja nova uredba o finančnih zavarovanjih pri javnem naročanju, ki določa vrste in instrumente zavarovanj ter pogoje, ki jih lahko zahteva naročnik pri oddaji javnega naročila.

Za zavarovanje so primerni: bančna garancija, kavcijsko zavarovanje zavarovalnice, menica in denarni depozit. Naročnik zahteva finančno zavarovanje, če to opravičuje tveganje, povezano s predmetom ali okoliščinami javnega naročanja. Uredba določa tudi izjeme, pri katerih naj naročnik ne bi smel zahtevati bančne garancije za izpolnitev ponudnikovih obveznosti. In sicer:

• pri javnem naročilu blaga ali storitev, ki jih ni treba objaviti v evropskem uradnem listu,
• pri javnem naročilu gradenj, katerih ocenjena vrednost (brez DDV) na splošnem področju znaša do 500.000 evrov, na infrastrukturnem pa do milijona evrov.

Ko je javno naročilo objavljeno v uradnem listu EU ali ko njegova vrednost presega prej omenjene zneske, naročnik lahko zahteva finančno zavarovanje za resnost ponudbe. Višina zavarovanja znaša največ tri odstotke ocenjene vrednosti naročila.

Shutterstock

Banka za podjetnike vam ponuja več, kot vam lahko ponudi navadna banka. Naše poslanstvo je podjetnikom pomagati učinkovito opravljati podporne funkcije v podjetju. http://bankazapodjetnike.si