Organiziran kriminal in kupovanje politikov

Ko so v začetku leta 2018 na BBC 1 predvajali osem epizod serije McMafia, je imela v povprečju vsaka več kot sedem milijonov gledalcev. McMafia prikazuje delovanje organiziranega kriminala in pranja denarja v globalnih finančnih podjetjih. Epizode serije ne temeljijo na romanu ali drugi fikciji, temveč na publicistični knjigi, zasnovani na dejstvih, Vsemogočna mafija: kriminal brez meja (McMafia: Crime Without Frontiers) iz leta 2008, znanega britanskega avtorja, raziskovalnega novinarja Michaela (Mishe) Glennyja, nekdanjega dopisnika The Guardiana in BBC.

McMafia je konec novembra lani prejela nagrado emmy za najboljšo dramsko serijo, posneto zunaj ZDA. Zato ne preseneča, da so že napovedali nove epizode. »V njih bo veliko več seksa,« se je pošalil Misha Glenny, s katerim smo se lani decembra srečali na Dunaju. Na Forumu Bruna Kreiskega je govoril o evoluciji »kulture McMafije«.
 

Države na intenzivni negi v času propada komunizma

Do leta 1994 je imel Misha Glenny prebivališče prijav­ljeno v avstrijski prestolnici, a je večino časa preživel v nekdanji Jugoslaviji, kjer je spremljal vojne po razpadu države in poznejše dogajanje na tem območju. V zadnjih dveh desetletjih, v letih skokovitega razvoja globalnega digitalnega omrežja in drugih tehnoloških trendov, se je osredotočil na preučevanje mednarodnega organiziranega kriminala, kibernetskega kriminala in predvsem njegovega razvoja po padcu komunizma, torej sodobnega »kriminala brez meja«.

Razvoj novih tehnologij in gospodarska globalizacija sta odprla organiziranemu kriminalu mnogo vrat. Digitalni izsiljevalci, tihotapci ljudi, preprodajalci mamil, pralci denarja ... so tudi dobičkarji globalizacije. Po nekaterih ocenah je približno osem odstotkov vseh mednarodnih poslov nezakonitih. Nekateri menijo, da je ta delež precej večji: Glenny je lani v intervjuju za London Times dejal, da dosega organizirani kriminal do 15 odstotkov svetovnega gospodarstva. Poleg tega se je »kultura McMafije« razširila v politiko in elitne sloje družbe, dodaja. Po njegovem moramo biti pri tem danes zelo previdni, saj so nove vrste kriminala slabo zaznavne, ne opažamo jih več v vsakdanjem življenju, na ulici.

Pred 30 leti, potem ko je leta 1989 padla železna zavesa, ki je delila Evropo, so mnogi upali, da gre za zmago demokracije in humanizma. Nekateri so celo verjeli, da se je po vsem svetu začelo obdobje harmonije in miru, se spominja Glenny. »Vendar do takšnega konca zgodovine še nismo prišli.« Nismo se še zavedali, da spremembe leta 1989 niso bile le kolaps komunizma.

»Države vzhodne Evrope in Sovjetske zveze so takrat trpele zaradi srčnega infarkta. Hkrati se je zgodila ogromna sprememba, prehod iz planskega v svobodno, tržno, kapitalistično gospodarstvo zmagovalnega Zahoda.«

To je bilo odlično okolje, ki je omogočilo skokovito rast organiziranega kriminala. Pojavil se je tudi nov razred oligarhov, sposobnih ljudi, ki so prej vzdrževali podjetja v planskem gospodarstvu. Ob padcu komunizma so videli možnosti za lastno obogatitev, predvsem v trgovini s surovinami.

»Ljudje, kot je Abramovič, so v Sibiriji kupili sod nafte za dolar, ga prepeljali čez sedem časovnih pasov v Litvo in tam prodali za 30 dolarjev. Naredili so tako ogromne dobičke, kot jih je mogoče zaslediti le še v trgovini s kokainom – in pri prodaji pokovke v kinodvoranah.«

Da bi zagotovili nemoteno poslovanje, so oligarhi sodelovali z mafijskimi »varnostnimi agencijami«. Kriminalci so hitro ugotovili, da bi lahko močno razširili delovanje v državi, ki je na »intenzivni negi« in v kateri ni več jasno, kaj je legalno in kaj ne. »To je jedro gangsterskega kapitalizma,« pravi Glenny.


Tudi drugi deli sveta so v tistem času postajali plodno okolje za nove vrste mednarodnega kriminala. Leta 2000, ko je bilo veliko ljudi že povezanih z internetom, se je pojavil globalni virus ILOVEYOU, ki je okužil milijone računalnikov po svetu. Kriminalci so tudi opazili, da lahko reciklirajo staro idejo o goljufiji z denarnim predujmom, t. i. nigerijsko prevaro (advance fee fraud).

Kdo še ni prejel dopisa premožneža iz Nigerije, ki vam obljublja milijone ameriških dolarjev, če mu pomagate izvleči denar iz države? Seveda, najprej bi morali plačati nekaj tisoč dolarjev za izmišljeno nujno takso. Mnogi ljudje po svetu so nasedli tej prevari in izgubili veliko denarja – čeprav ta vrsta goljufij ni nova, izumili so jo že pred stoletji, nas spomni Glenny. Angleški dramatik Ben Jonson je podobno prevaro, ki temelji na izkoriščanju človeške naivnosti in pohlepa, opisal v komediji Alkimist (The Alchemist), prvič uprizorjeni davnega leta 1610.
 

Sinergija tradicionalnih kriminalcev in digitalnih hekerjev

Sodobne tehnologije so omogočile ne le oživitev in svetovno prodiranje nekaterih tradicionalnih oblik kriminala, temveč tudi povsem nove. Ena takšnih je vdor hekerjev v računalniške sisteme bank ali izdajateljev kreditnih kartic. Nove generacije kriminalcev se močno razlikujejo od prejšnjih, ki so morale groziti s fizično silo. Zdaj ste lahko telesno šibki, kratkovidni »računalniški frik nekje v Kazahstanu, ampak delujete globalno kot uspešen kriminalec«, poudarja Glenny.

Tradicionalne mafijske kriminalne združbe so v letih, ko je tehnologija stopila v fazo eks­ponentne rasti, hitro dojeli zakone ekonomije obsega. Jasen jim je postal tudi potencial sodelovanja z mladimi hekerji, ki so bili pred tem ločeni od klasične mafije.

Glenny opiše primer mednarodne turško-nemške mreže ilegalnih tihotapcev mamil, ki so se združili z belgijskimi hekerji in uspešno vdrli v računalniško omrežje pristanišča v Antwerpnu in datoteke o vsebini zabojnikov. Lahko so natančno spremljali, kdaj prihajajo ladje v pristanišče in v katerem kontejnerju iz Južne Amerike je med zakonitim blagom skrita droga. Tako so kriminalci (nekaj časa) brez večjih težav prevažali kokain in druge droge čez ocean in zabojnike z drogo kradli v Antwerpnu, preden jih je prevzel naslovnik.
 

Proizvodnja drog se seli na evropska tla

Nove tehnologije kriminala so spremenile potrošniške navade, pa tudi načine in lokacije proizvodnje, opozarja Glenny. »Na temnem spletu je najbolj prodajana droga zadnjega časa MDMA – ekstazi. Sledita marihuana in kokain. Veliko je povpraševanja po pomirjevalu xanax in ketaminih, pa tudi veliko nevarnejših drogah, kot sta fentanil in karfentanil.


Zanimivo je, da velike količine teh drog zdaj ne izdelujejo več Kolumbiji ali Afganistanu, ampak v Evropi. Južna nizozemska pokrajina Limburg je središče proizvodnje MDMA. S temnim spletom se je tako proizvodnja preselila v Evropo. Policisti se trudijo vdreti v šifrirane operacije na različnih koncih: na Nizozemskem, v Izraelu, Srbiji, Bolgariji ... Mnoge policije se danes ne ukvarjajo le s problemom preprodaje drog in uživanja ilegalnih drog v svojih državah, ampak tudi z novim fenomenom, proizvodnjo drog na njihovem ozemlju.
 

Korumpirani globalni kapitalizem

V sodobni zgodovini globalnih organiziranih nezakonitih poslovnih dejavnosti ima tudi zahod svojo vlogo, poudarja Glenny. Ko je denar z vzhoda iskal varne oaze, je bil zahodni bančni sektor prijazen gostitelj. Omogočil mu je – seveda za mastno provizijo –, da svoj umazani denar spremeni v kristalno čistega.

Prav to pranje denarja je ključna vez tradicionalnih in sodobnih kibernetskih verig kriminala (ang. cybercrime). Po pranju ilegalnega denarja se pere tudi ugled: lastniki opranega denarja vlagajo v različna legalna podjetja, postajajo ugledni poslovneži.

»V Londonu vlagajo na primer v nepremičnine, kupujejo nogometne klube po Evropi, ne le v Angliji. Vlagajo tudi v nakup politikov. To se v zadnjih tridesetih letih dogaja po vsem svetu. Danes vidimo, da na odločitve najpomembnejših svetovnih uradov vpliva tudi denar, pridob­ljen s korupcijo in drugimi kriminalnimi dejavnostmi. Tisto, kar nas mora skrbeti, je, kdo je resnično na oblasti v Beli hiši, Kremlju, Zhongnanhaiu (rezidenca najvišjih kitajskih voditeljev v Pekingu, op. p.),« je prepričan Glenny. »Kadarkoli govorimo o organiziranem kriminalu, je glavna tema širše politično okolje.«