O neenakosti premoženja med državami

Obstaja veliko člankov in raziskav, ki razpravljajo o razvitosti posamezne države. Med najbolj zanimive indikatorje uvrščamo nominalni BDP na prebivalca (ocena razvitosti ekonomije neke države), BDP na prebivalca po kupni moči (kjer se poleg BDP upošteva še kupno moč znotraj države), HDI (indeks človekovega razvoja – kompozitni indeks, kjer raziskovalci poleg ekonomskih indikatorjev upoštevajo tudi izobrazbo državljanov in njihovo pričakovano življenjsko dobo) ter t.i. inequality adjusted HDI (kjer se pri HDI upošteva tudi neenakost prihodkov med prebivalci posamezne države).

Manj raziskovano pa je dejansko premoženje državljanov. Edini večji pregled te tematike je Global Wealth Databook švicarske banke Credit Suisse. Rezultati te raziskave so dokaj presenetljivi.

Povprečen Slovenec si lasti 122.508 USD premoženja, kar pomeni, da je Slovenija 31. med 171 državami. Raziskava je pokazala tudi, da si Slovenec, ki je na polovici distribucije premoženja (mediani lasti 50.380 USD premoženja, kar Slovenijo uvršča na 26. mesto med 171 državami. To pomeni, da je vrednost premoženja povprečnega Slovenca primerljiva s premoženjem povprečnega Portugalca, Finca ali Kuvajtčana.


Zanimivo je tudi razmerje med povprečjem in mediano. Če se to razmerje giblje okoli številke 1, pomeni, da je premoženje med prebivalci sorazmerno enakovredno porazdeljeno. Če pa je številka krepko višja, pa si bogati državljani lastijo nesorazmerno večji delež premoženja v tej državi. Za Slovenijo to razmerje znaša 2,43, za ZDA pa kar 6,56. Povprečen Američan ima 432.365 USD premoženja (2. mesto), Američan na polovici distribucije pa »le« 65.904 USD (22. mesto).



Preseneča tudi, da se kot neenake izkažejo Skandinavske države: razmerje med povprečjem in mediano znaša 4,83 za Dansko, 3,79 za Norveško, 6,38 za Švedsko in 3,30 za Finsko. Res je, da imajo te države nizko neenakost kar se tiče prihodkov (primarno zaradi visoke obdavčitve), a posledično visoka obdavčitev onemogoča kopičenje kapitala.

Vse te države imajo podobno premoženje na prebivalca (cca. 270.000 USD z izjemo Finske, kjer ima povprečen državljan pod palcem »le« 183.124 USD) in podobno mediano (cca. 55.000 USD, kar je primerljivo s Slovenijo).

Zelo podobni (protestanskim) Skandinavcem sta tudi Nemčija in Nizozemska (pretežno protestantski državi): razmerje med povprečjem in mediano imata 6,14 in celo 8,99). Državi imata podobno povprečje in nekoliko nižjo mediano od severnih sosedov.

Tudi države bivšega »belega Commonwealtha« so zelo primerljive: državljani Velike Britanije, Irske, Kanade in Nove Zelandije si v povprečju lastijo med 272.310 in 304.124 USD premoženja, medtem ko je mediana med 97.452 in 116.433 USD.


V Avstraliji, kjer razmere močno spominjajo nanepremičninski balon, ima povprečni državljan kar 386.058 USD premoženja, (mediana znaša 181.361 USD. Razmerje med povprečjem in mediano pa v teh državah znaša med 2,13 (Avstralija) in 2,87 (Velika Britanija), kar je primerljivo s Slovenijo.

Latinske (in katoliške) države na Jugu Evrope so si prav tako zelo podobne: Francija, Italija, Španija, Grčija in Portugalska imajo razmerje med povprečjem in mediano od 2,18 (Španija) do 2,98 (Francija), s tem, da so povprečni Francoz, Italijan in Španec dvakrat bogatejši od Grka ali Portugalca.

Tudi Slovanske države znotraj Evropske unije so si zelo podobne. Češka, Slovaška, Hrvaška, Poljska in Bolgarija imajo podobno povprečje oziroma mediano ter razmerje med tema enotama od 1,64 do 3,10. Povprečen Slovenec je sicer dvakrat bolj premožen od drugih Slovanov znotraj EU.

Podobnosti najdemo tudi v razviti Aziji. Japonska, J. Koreja in Tajvan imajo razmerje med 2,15 in 3,00 in povprečje cca. 210.000 USD. So pa azijske države v povprečju bogatejše od evropskih, če primerljive države primerjamo po BDP na prebivalca.
Posledično sta Tajvanec oziroma Korejec nekoliko bogatejša od Slovenca, Japonec pa nekoliko premožnejši od Nemca.


Še najbolj izstopajo Kitajci: čeprav ima Kitajska manj kot polovico češkega BDP na prebivalca, ima Kitajec isto premoženje kot Čeh (številke so primerljive tako za povprečje kot za mediano).

Ker je večina premoženja povprečnega državljana nepremičnina, v kateri živi, lahko sklepamo, da je nepremičninski trg v Aziji nekoliko bolj pregret od Evropskega.

Posledično menim, da je lahko razmerje med nominalnim BDP na prebivalca in premoženjem povprečnega državljana znotraj posamične države zanimiv indikator morebitne precenjenosti določenega naložbenega razreda znotraj države. Še posebej zanimiv pa je odnos med tem razmerjem in nepremičniskem trgom te države. Ta pojav pa (žal) ni še dobro raziskan.