Novo leto, nove težave za Mehiko?

Tako je kritiziral podjetja, ki odpirajo nova delovna mesta zunaj meja ZDA (še posebno v Mehiki in na Kitajskem), napovedal je uvedbo visokih carin na uvoz izdelkov iz razvijajočih se držav, napovedal je oster boj proti nelegalnim priseljencem, odpraviti želi mednarodne trgovinske pogodbe ipd. 

Vse te napovedi bodo oziroma so že imele negativne posledice za mehiško ekonomijo. Analitiki so že znižali napovedi pričakovane gospodarske rasti za leto 2017 na slaba dva odstotka, kar je za polovico manj, kot so pričakovali pred volitvami. 

Ena od industrijskih panog, ki bo v Mehiki najbolj na udaru, je gotovo avtomobilska industrija. Ta je v zadnjih dveh desetletjih imela močno rast, vse od sprejetja severnoameriškega trgovinskega sporazuma (NAFTA). Proizvodnja avtomobilov se je tako potrojila na 3,4 milijona vozil na leto, od česar se jih kar 82 odstotkov izvozi v ZDA in Kanado. Industrija podpira kar 750.000 delovnih mest in uvršča Mehiko na sedmo mesto po proizvodnji avtomobilov na svetu. 

V preteklem letu je Donald Trump že kritiziral podjetje General Motors glede njihovih tovarn na južni strani meje, prejšnji teden pa je Ford napovedal ustavitev načrtov za gradnjo nove tovarne v Mehiki, kar bo nadomestil z investicijo v povečanje proizvodnih zmogljivosti v eni izmed tovarn v ZDA (nameravana investicije bi znašala 1,6 milijarde dolarjev). Tudi podjetje Fiat Chrysler je napovedalo spremembo lokacije milijardne investicije iz Mehike v ZDA. Uresničitev katere od napovedi novega ameriškega predsednika bo vsekakor zelo negativno vplivala na prihodnost avtomobilske industrije v Mehiki in posledično na gospodarsko aktivnost v državi. 

Največji poraženec Trumpove zmage je gotovo mehiški peso. Od volitev na začetku novembra do konca preteklega tedna je proti dolarju izgubil kar 13 odstotkov vrednosti oziroma osem odstotkov proti evru. Tudi letos se je trend zniževanja vrednosti mehiškega pesa nadaljeval, samo v prvih dveh tednih letos je izgubil dodatnih 4,6 odstotka proti dolarju ter šest odstotkov proti evru. Upadanje vrednosti lokalne valute je neuspešno poskusila rešiti mehiška centralna banka, ki je decembra še petič v letu 2016 zvišala ključno obrestno mero na 5,7 odstotka. 

Kakšna bo prihodnost mehiške ekonomije, je še nemogoče napovedati, jasno pa je, da bo imel novoizvoljeni predsednik ZDA veliko vlogo pri tem. Določene odgovore lahko dobimo že po 20. januarju, ko bo Donald Trump uradno prevzel mesto ameriškega predsednika.

Jože Gerbec, Ilirika BPH

Prebrani članek je nastal v okviru vsebin Delove priloge Posel in denar.